Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani predstavniki ministrstva, lep pozdrav in hvala za predstavitev rebalansa proračuna Republike Slovenije za letošnje leto.

Zdaj Vlada kot ključni razlog za rebalans, ki pravi Vlada, da gre za tehnični rebalans, no ja, Vlada torej navaja preoblikovanje ministrskih resorjev po noveli Zakona o Vladi. Nočem zdaj iti nekaj mesecev nazaj, ampak mi smo ves čas v poziciji poslušali, da preoblikovanje Vlade ne bo imelo prav nobenih javno finančnih posledic in tako naprej, čeprav so mi takrat govorili, da boste morali narediti rebalans. Okej, tu ste nas pa poslušali in zdaj imamo rebalans na mizi. Kakorkoli že, zdaj, kar se primanjkljaja tiče za letošnje leto, ta se načrtuje v višini 2 tisoč 938 milijonov evrov ali krajše slabe tri milijarde ali 4,5 % BDP in to je tretji največji primanjkljaj v zgodovini samostojne Slovenije. Res je, prvi je bil leta 2013, ko je takratna predsednica Vlade, danes ministrica, gospa Alenka Bratušek sanirala banke s svojo koalicijo. Res je tudi, da smo imeli primanjkljaj leta 2020, ko smo se spopadali in to učinkovito, saj smo bili ravno na ekonomskem področju, ker smo pač na Odboru za gospodarstvo, je to treba poudariti, saj smo bili prav na ekonomskem področju zmagovalci spopadanja z epidemijo. Zdaj iz proračuna države in če to reduciram na proračun ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, se morajo izžarevati, če smem tako reči, v tem primeru mora izžarevati ekonomska politika. Katere so tiste postavke - slišali smo že kolega, ki je opozoril na spodbujanje konkurenčnosti -, katere so tiste postavke, na podlagi katerih lahko rečemo, da bo država Slovenija spodbujala konkurenčnost, gospodarstvo? Ker kot zdaj že vsi vemo, verjamem, da Vlada tudi in upam, da vlada tudi, da na trgu tekmujejo ne samo korporacije, ampak oziroma predvsem države. Katere številke so tiste, ki nekoliko izstopajo? To so sredstva za financiranje posledic draginje. V spremembah proračuna za letošnje leto je ta postavka imela 1,2 milijardi evrov. Zdaj je zmanjšana za dobrih 700 milijonov in imamo v rebalansu proračuna 502 milijona evrov. Govorim torej o sredstvih za financiranje posledic draginje. Potem naprej sredstva za financiranje epidemije covid. Povsem logično je, da ob ugotovitvi, da epidemije več ni, da imamo tukaj drastično zmanjšanje, kar je okej.

Rad bi, da nam pojasnite, zakaj so sredstva za večletni finančni okvir 2021 do 2027 praktično zbrisana? Imeli smo 180 milijonov. Zdaj imamo v rebalansu nič. In to so tiste ključne zadeve, ki me v tej fazi najbolj zanimajo.

Za gospodarsko politiko bo po naši oceni kratkoročno pomembno predvsem kakšne ukrepe bo vlada pripravila za blaženje energetske krize. Srednjeročno in dolgoročno pa bo potrebno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Potrebujemo povečanje produktivnosti gospodarstva, pri čemer bolj kot dodeljevanje državnih subvencij vlogo igra možnost nagrajevanja najbolj ustvarjalnega kadra, hitrejši postopki, administrativni postopki, nizke davčne obremenitve, to posebej podčrtujem, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvirja. To, da nova Vlada oziroma vladna koalicija spreminja vse in res vse, kar je naredila stara oziroma prejšnja koalicija k temu nikakor ne doprinese. Za vodenje države v državniški manir je potrebno več kot le politični revanšizem. Toliko zaenkrat z moje strani, če pa ne bom zadovoljen z odgovori predstavnikov ministrstev oziroma Vlade, pa se bom še oglasil. Hvala lepa.