Hvala lepa. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in drugim navzočim predstavnikom Vlade.

Mi imamo na odboru pravzaprav dve točki in ena se dotika, torej je povezana s sklepom o ogroženih in razseljenih umetnikih in druga, Predlog evropskega akta o svobodi medijev. Pri prvem sklepu je, seveda bomo to podprli. Gre za prvi korak k izvajanju prioritete kultura, za soustvarjalna partnerstva, krepitev kulturne razsežnosti v zunanjih odnosih Evropske unije, ki je bila pravzaprav v to resolucijo Sveta o delovnem načrtu za kulturo v letih 2023-2026 dodana prav na našo pobudo, torej na pobudo države Slovenije. V postopku usklajevanja besedila sklepov smo izražali tudi podporo okrepljenemu vključevanju ukrajinskih umetnikov in kulturnih organizacij v kulturne programe v državah članicah. Pri tem pa smo opozarjali tudi na nujnost popolnega spoštovanja umetniške avtonomije kulturnih organizacij in umetnikov. Predvsem smo poudarili, da se pri obravnavi človeških tragedij in stisk ukrajinskih umetnikov ne smemo jim kratiti svobode umetniškega izražanja. Zaradi tega smo se zavzemali tudi, da se poleg umetnikov v tem besedilu doda še druge strokovnjake, ki delajo na področju kulture, torej tudi dediščine in pa medijev. Tako smo tudi podprli namero, da se umetniške rezidence v državah članicah uporabljajo kot dnevno, tudi kot neko varno zavetje ukrajinskim umetnikom, torej tudi tukaj bomo pristopili mi kot država Slovenija. Pri tem pa seveda bomo ohranili vse ostale programe, ki se že že izvajajo. Poleg tega smo se še zavzeli in tudi vsi bomo prizadevali sami, da bomo v čim večji meri to uresničevali, da bi ukrajinskim ustvarjalcem poleg varnega bivanja omogočili tudi pogoje za nadaljnje usposabljanje in umetniški razvoj tudi pri nas. Tako da pri 2. točki, ki bo na dnevnem redu, torej Evropski akt o svobodi medijev je ta… Tukaj pričakujemo tudi razpravo. To besedilo prejšnje točke pa je bilo že vnaprej zelo dobro usklajeno in se strinjamo. Tukaj mi tudi kot Slovenija zelo intenzivno sodelujemo pri tem. Na svetu bo predstavljeno poročilo o napredku. Namreč v času predsedovanja Švedske Evropski uniji je bil opravljen kar velik napredek na tem področju, ni pa še seveda vse usklajeno. Tukaj so načrtovane še nadaljnje aktivnosti tudi v jeseni. Mislimo, da smo zelo dobro zagovarjali slovenska stališča, ki pa so bila v večini tudi stališča skorajda vseh ostalih članic Evropske unije, torej da so evropski medijski prostor in notranji trg so pomembne in tukaj se moramo držati enotnih določb o urejanju koncentracije, preglednosti lastništva in zagotavljanju spoštovanja uredniške neodvisnosti, neodvisnosti regulatorjev in preglednosti oglaševanja. Prav tako pa je pomembno doreči vprašanje enakih pogojev za vse akterje na medijskem trgu in tudi seveda vloge spletnih platform in posrednikom. Mi smo zelo vztrajali na tem, da je potrebno več in še bolje upoštevati pri tem elementu kulturne in pa jezikovne raznolikosti, ki je seveda za našo državo zelo pomembna in pa sploh, kadar gre za vprašanja medijev. Tako da, tukaj pa zagovarjamo tudi neodvisnost novega evropskega organa, to je Evropski odbor za medijske storitve, ki bo združeval vse evropske regulatorje in pomagal pri koordinaciji in izvajanju ukrepov, naše stališče seveda pa je, da se mora tukaj upoštevati tudi dejansko stanje pri pristojnosti teh organov, kot so določeni v posameznih državah. Tako da, tukaj mislimo, da je ta kompromis ustrezen tudi za našo državo in aktivnosti bomo seveda spremljali in vam poročali še naprej.

Hvala lepa.