Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Pred nami sta v Bruslju dve zasedanji s področja izobraževanja in mladine. Prvi dan na temo mladine, drugi dan na temo izobraževanja, švedsko predsedstvo. Najprej bi se opredelil do prvega dne, kjer bo delegacijo vodil namestnik veleposlanika, gospod Brozina. Bi se najprej osredotočil na mladino, kjer švedsko predsedstvo je uvrstilo na dnevni red na agendo štiri tematike, štiri točke. Prva je v povezavi s sklepi o socialni razsežnosti, trajnost Evrope za mlade s poudarkom seveda na socialni in zeleni Evropi. Druga točka je resolucija o rezultatih devetega cikla dialoga z mladimi. Pravzaprav gre za vsebino, da bi povečali transparentnost rezultatov in vključenost mladih v oblikovanje politik. Tretja točka je resolucija o reviziji delovnega načrta strategije. Gre za načrt za daljše obdobje 2019-2027, gre pa za revidiranje triletnega obdobja. Zadnja točka je v povezavi s politično razpravo na temo zagotavljanja vključevanja mladih v procese Evropske unije, s poudarkom, da možnost ponudimo tudi mladim iz Ukrajine. Toliko bi bilo vsebine, kar se tiče prvega dne in poudarka na mladini.

Kar pa se tiče drugega dne in bo delegacijo vodil minister dr. Darijo Felda, je pa švedsko predsedstvo uvrstilo na zasedanje tri točke. Prva je sprejem resolucije Sveta o evropskem izobraževalnem prostoru do leta 2025. Gre za to, da bi dosegli še boljšo dostopnost in kakovost izobraževanja v tem obdobju tudi z zornega kota inkluzije in pravičnosti in odstraniti ovire, ki so posledica mobilnosti ter spodbujati k vseživljenjskemu učenju. 2. točka je v povezavi Sklepa o nadaljnjih korakih za uresničitev avtomatskega vzajemnega priznavanja v izobraževanju in usposabljanju. Gre za vsebino, da bi morali priznavati medsebojne kvalifikacije, ki bi omogočale nadaljnje izobraževanje na visokošolski ravni, predvsem pa tudi avtomatično priznavati, če zamenjam študij v eni državi v drugo državo in ne omejevati dostop ali pa vpis pri prehodu. In še zadnja točka je seveda pa v povezavi z bralno pismenostjo. V naslednjem tednu se bodo predstavili dokumenti iz rezultatov iz leta 2021, ko so se učenci četrtih razredov, pravzaprav smo izpeljali testiranje bralne pismenosti, če se lahko tako izrazim in švedsko predsedstvo predlaga izhodišča kako bi bralno pismenost dvignili na višjo raven, predstaviti primere dobre prakse in tudi poiskati nacionalne strategije, predstaviti in poiskati še izhodišča, da bi lahko bralno pismenost dvignili. Še pod točko razno naj omenim Observatorij Sveta Evrope za poučevanje zgodovine. Predhodno je delovanje observatorija podprlo je že devet držav, med njimi tudi Slovenija. Tudi v prihodnje bomo podprli delovanje tega observatorija, saj pravzaprav preko njega lahko pridemo do novih spoznanj in ključnih, aktualnih in pomembnih zgodovinskih procesov, vključno s kurikuli drugih držav s področja zgodovine.

Toliko o predstavitvi.