Hvala za besedo.

Državni zbor Republike Slovenije je po sprejetju spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2023 sprejel tri pravne akte, ki predstavljajo ustrezen pravni okvir za implementacijo reorganizacije državnih organov oziroma preoblikovanje ministrstev. To so Zakon o vladi, Spremembe in dopolnitve zakona o državni upravi ter Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o organih v sestavi ministrstev, zato je Vlada sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji Vlade. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun se odhodki znižujejo za 609 milijonov evrov. Z reorganizacijo državne uprave so se pri nekaterih ministrstvih spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je Vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna. Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz spomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 % oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb in prihodkov iz proračuna Evropske unije. Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 % oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in manjšega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila, znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom 19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Takoj načrtovani primanjkljaj glede na sprejeti proračun nižji za 376 milijonov evrov, iznaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 % bruto domačega proizvoda.

Hvala.