Hvala lepa za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Spoštovani gospod državni sekretar!

V Novi Sloveniji se zavedamo, da je trenutno eden večjih izzivov slovenskega gospodarstva skoncentriran na vprašanje produktivnosti. Slovenija kljub številnim dobrim rezultatom pri drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti že dolgo za približno eno petino zaostaja za povprečjem Evropske unije. Spomnimo se zelo jasno artikuliranega cilja, ki ga je izpostavil dr. Golob še pred volitvami, da bo potrebno dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 100 tisoč evrov, če se prav spomnim. Cilj je dober. Časovnice za to nimamo, dejanja pa pričakujemo. Višjega standarda, višjih plač ter razvitosti na ravni držav, kot sta recimo sosednja Avstrija ali pa Nemčija, ne bo mogoče doseči drugače kot s povečanjem produktivnosti. Za to pa bo treba ustvariti okolje, poslovno okolje, v katerem bo lahko gospodarstvo ustvarjalo večjo dodano vrednost. Tukaj govorim predvsem in mislim predvsem na predvidljivo davčno okolje. Kateri so ukrepi, ki jih je Nova Slovenija predlagala ali je bila sopredlagateljica in so bili že realizirani ali delno realizirani? Davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj, povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave in razvoj, vključevanje slovenskih raziskovalcev iz tujine v slovenske raziskovalne skupine, celovit sistem odkrivanja in razvoja nacionalnih talentov, vlaganja v širokopasovno infrastrukturo, spodbujanje investicij v zagonska podjetja, predstavništvo slovenskega gospodarstva v Silicijevi dolini - no, ta ideja je že s strani te Vlade doživela žalostni konec, torej, pogreb. Ne glede na pozitivne učinke tujih neposrednih naložb je Evropska unija oziroma Evropska komisija že v letu 2017 izrazila zaskrbljenost glede dejstva, da tuji vlagatelji, zlasti podjetja v državni lasti iz tretjih držav iz strateških razlogov prevzemajo evropska podjetja s ključnimi tehnologijami, kar ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri, surovinami in dostop do občutljivih informacij. Zaradi tega je bila v letu 2019 na ravni Evropske unije sprejeta Uredba o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji iz razlogov varnosti in javnega reda. Cilji predloga zakona, ki ga obravnavamo, po naši oceni sledijo ciljem Evropske uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji, za zaščito strateškega interesa Evropske unije v zvezi s tujimi naložbami in za zaščito javnega reda in varnosti v državah članicah. Gre za mehanizem, ki ga je na podlagi Uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU iz razlogov varnosti in javnega reda vzpostavila že prejšnja koalicija, v kateri smo sodelovali. V Novi Sloveniji podpiramo odprtost Slovenije za investicije, ne glede na to od kje prihaja investitor. Teh si želimo čim več. Naloga države je, da vzpostavi okolje, ki bo spodbujalo investicije, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti na varnost. Posebej v vedno bolj zahtevnih okoliščinah, v katerih smo se znašli je naloga države tudi ta, da varnost zagotavlja. Če bi določena investicija iz tretjih držav lahko prinesla veliko tveganje za varnost ljudi, potrebujemo mehanizme, s katerimi lahko ta tveganja preprečimo ali vsaj zmanjšamo. Prenos ureditve iz interventnega covid zakona iz leta 2020 v krovni Zakon o spodbujanju investicij je nujen. Zaradi zagotavljanja notranjega trga EU razumemo tudi predlog, da bi mehanizem po novem veljal zgolj za investicije iz tretjih držav. Po drugi strani pa se za večjo transparentnost upošteva tudi zgolj posredna povezava med tujim vlagateljem in slovensko gospodarsko družbo.

Poslanska skupina Nove Slovenije bo predlog zakona podprla.