Hvala.

Spoštovani predsednik, dr. Premk. Članice in člani Odbora za obrambo, vsi ostali navzoči, lepo pozdravljeni še še enkrat tudi v mojem imenu!

Ob predstavitvi finančnega načrta proračuna 2023 in 2024 smo natančno takrat predstavili tudi na Odboru za obrambo naše načrte za letošnje leto in opravili s tem tudi zelo temeljito in celovito razpravo. K temu bi dodal, da seveda in to razpravo smo še nadgrajevali tudi skozi sprejemanje resolucije o dolgoročnem razvoju in programu opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in vse to, kar smo tam zapisali, o čemer smo tudi razpravljali, nekako v Ministrstvu za obrambo izvajamo. Seveda pa je osnovni pogoj in predpogoj, da lahko to počnemo, zadosten obseg finančnih virov. In predlog rebalansa proračuna s področja obrambe Ministrstva za obrambo je takšen, da seveda nam omogoča, da s tem, kar smo si zastavili, nadaljujemo tudi v letošnjem letu.

V preteklosti smo že govorili, da seveda v Ministrstvu za obrambo je sestavni del proračuna so tri postavke, torej Uprava za zaščito in reševanje, Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino ter Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki skupaj predstavljajo dobrih 18 % proračuna in seveda, da ta del proračuna Ministrstva za obrambo ne šteje v tako imenovane obrambne izdatke, o katerih smo tudi velikokrat govorili. In seveda s tega vidika je ta del sredstev, da tako rečem, ki je namenjen temu doseganju ciljev, ki smo si jih zastavili, torej tukaj je potrebno odšteti, seveda pa prišteti k temu zneske iz pokojnin.

Torej, če postavim zadevo še v širši kontekst, torej strateški cilj, da Slovenija nadaljuje z dvigovanjem obrambnih izdatkov, tako kot smo tudi zapisali v resoluciji, ostaja torej postopno po letih, tako kot smo predvideli proti 2 % do leta 2030.

Drugi temeljni cilj, izhodišče, ki ga seveda tudi zasleduje proračun Ministrstva za obrambo in tudi ta sprememba oziroma torej sprememba, ki je danes tukaj pred nami, da se namenja vsaj 20 % za investicije v ključne zmogljivosti, tudi ta del seveda ostaja jasno v proračunu in tudi temu primerno smo tudi znotraj hiše določene prerazporeditve še naredili, ki so tudi tukaj danes razvidne. Ob tem seveda tukaj vedno poudarim, da teh 20 % za ključne investicije pomeni samo v ključno opremo, da pa seveda tisto, kar se investira v infrastrukturo, v objekte, v obnove, tisti del seveda pa ne šteje v te investicije, kljub temu, da mi, ko govorimo v širšem pomenu investicije na obrambnem področju, govorimo tudi o temu, ampak ta investicijski del je bil tudi predstavljen Odboru za obrambo v podrobnosti ob obisku v vojašnici v Ljubljani. Če se dotaknem konkretno torej še številk in kaj je sprememba. Torej ta finančni načrt za leto 2023, ki je tukaj danes pred nami, seveda se razlikuje od prejšnjega v temu, da smo namenili dodatna sredstva, torej za evropska sredstva na dveh postavkah in je to v znesku 2,7 milijonov, kar torej ena postavka v Slovenski vojski, druga v zaščiti in reševanju in to je v bistvu dejansko z vidika kompletnega proračuna oziroma tistega, kar smo sprejemali, ste sprejemali v lanskem letu temeljna in edina zares razlika. V nominalnem znesku torej pomeni, da se znesek iz 976,6 milijona spreminja v 979,3 milijona evrov in ta proračun Ministrstva za obrambo v celoti predstavlja 6 % proračuna, 6,1 % državnega proračuna. Še posebej naj se tukaj seveda zahvalim Vladi, predsedniku Vlade in vsem, ki so nekako, kot smo slišali s strani Ministrstva za finance ob zmanjšanju obsega proračuna ohranili nivo na Ministrstvu za obrambo takšen kot je, kar nam, kot sem dejal v uvodu, omogoča, da sledimo tem ciljem, ki smo si jih zastavili.

Zdaj samo še mogoče čisto na kratko, kako je notranji razrez tega našega proračuna. Torej, v Slovenski vojski je znotraj tega namenjeno 731 milijonov, Upravi za zaščito in reševanje 107,5 milijonov. Torej, govorili smo o tem, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ima seveda namenjena torej velika sredstva, tudi ko gledamo zgodovinsko za nazaj in s tem tudi jasno nakazujemo, da seveda na Ministrstvu za obrambo ne bomo samo vlagali ali pa investirali v, da tako rečemo, enostavno orožje, ampak da seveda stremimo k temu, da celoten sistem v državi deluje v podporo tisto, kar je stalnica v naši državi, torej naravnim in drugim nesrečam. In tukaj seveda ne samo, da to proračunsko dokazujemo, temveč tudi z ukrepom v ministrstvu, kjer je tudi delovanje Slovenske vojske v prihodnje bo dosti bolj odzivno, da bo podpiralo ta sistem.

Sam inšpektorat, torej za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pokriva 0,3 % finančnega načrta ministrstva, torej zaščiti in reševanju pa 11 %. Inšpektorat za obrambo 0,1, medtem ko je upravnemu delu Ministrstva za obrambo namenjen 6,8 % proračuna. In kot sem dejal, skupaj 18 % dobrih ni namenjeno za tako imenovane obrambne izdatke.

Kaj je tukaj še pomembno? Tudi o tem smo veliko govorili, da seveda zelo resno smo mislili in izvajamo torej to politiko, politiko investiranja na področju raziskav in razvoja na Ministrstvu za obrambo, da ta sredstva, ki so letos namenjena, torej 12,5 % evrov, 12,5 % tako milijona evrov, ki predstavljajo 1,3 % finančnega načrta ministrstva, pri obrambnih izdatkih pa bo to ta odstotek še višji. Torej, da zasledujemo ta cilj, da že v naslednjem letu dosežemo 2 % obrambnih izdatkov, torej sredstev, ki jih namenjamo za obrambne izdatke raziskavam, razvojem in inovacijam. Torej to nadaljujemo in videli ste, tudi v javnosti smo objavili dva paketa, zelo robustna, kamor se lahko prijavljajo slovenski raziskovalci, podjetja, vsi zainteresirani. In v letošnjem letu bomo to, kar smo že lani začeli, torej tudi izvedli in ta sredstva nekako, sem prepričan, uspeli plasirati in doseči multiplikativne vidike za, ne samo za ministrstvo, ampak za državo kot takšno in slovensko gospodarstvo.

Mogoče toliko v uvodu. Hvala.