Pozdravljeni!

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.)

V uvodu bom na kratko izpostavila predvsem nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga proračuna oziroma rebalansa za leto 2023.

Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023 so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov. S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo tako nižji prihodki kot tudi odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1(?) milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 %, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodkov iz proračuna EU. Pri napovedovanju prihodkov so bila upoštevana novelirana makroekonomska izhodišča iz spomladanske napovedi za leto 2023 in doseženo realizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma 3,6 %.

V primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski programi in obveznosti, in sicer za 0,7 milijarde evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile namreč razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije Covid-19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov.

V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijarde evrov, kar je 4,5 % BDP-ja. V strukturi odhodkov bo z rebalansom skoraj tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja. Večja postavka so tudi investicije, za katere se namenja 2,5 milijarde evrov, 1,9 milijard evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,7 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazujejo njihovi finančni načrti, zato predlagam, da svoj finančni načrt predstavijo kar kolegi iz Ministrstva za obrambo.

Hvala.