Predsednica, hvala lepa. Dr. Šoltes, predstavnica Ministrstva za finance ter spoštovani kolegi, prav lep popoldanski pozdrav.

Zdaj se strinjam s predstavnico Ministrstva za finance, ko je dejala, da so bile spremembe proračuna, ki ga je DZ sprejel novembra lani, potrebne, ker vemo, da je prišlo do reorganizacije vlade. Več ministrstev so se spremenila delovna področja, pridružila so se jim še 3 nova. Od 14. januarja dalje Vlado sestavlja res rekordno število ministrstev, 20 jih je namreč.

Mi ta predlog rebalansa obravnavamo seveda kot zainteresirano delovno telo. Dr. Šoltes nam je dal ta osnovni uvid, pa vendarle bi se malo še sprehodil sam po teh proračunskih postavkah. Ko je gospa predstavnica z ministrstva dejala, da višja in okrožna sodišča bodo prejela 5 milijonov več, to drži, kumulativno gledano pa se pravosodnim proračunskim uporabnikom zmanjšuje sredstva za skoraj 7 milijonov, od tega gre na rovaš Vrhovnega sodišča slab milijon minusa. Verjamem, da ste si poslanci vsi prebrali dopis s strani Vrhovnega sodišča,: ker na nek način oni tudi opozarjajo na zatečeno stanje. Na eni strani imajo spremembo zakonodaje, ki jim nalaga vedno nove višje stroške, to je seveda povsem za razumeti, jih potem navedejo kateri so ti zakoni in na koncu opozorijo tudi, da če ne bo prišlo do zagotavljanja sredstev, da lahko tudi pride, da bodo sama sodišča, pazite ta paradoks, da bodo tudi oni imeli potem probleme z zapadlimi obveznostmi, ki pa lahko tudi rezultirajo, verjeli ali ne, z zamudnimi obrestmi ali pa celo s sklepi o izvršbi sama sodišča, tako da upam, da je tu dovolj bilo eksaktno Vrhovno sodišče, da tudi se mogoče še pod, kot pravijo, v zadnji tretjini leta najdejo kakšna sredstva.

Mene veseli, da je dr. Šoltes tudi opozoril na zmanjšanje sredstev pri postavki poprava krivic in odškodnin. 248. tisoč minus 88 tisoč 730, se ta postavka zniža na 159 tisoč 270. Pred mesecem dni smo si lahko vsi prebrali poročilo Sveta Evrope, da je imela Slovenija konec leta dva 2022 še vedno 6 neizvršenih sodb ESČP. Tiste sodbe, ki so bolj za našo Slovenijo pomembne, so seveda bili razlaščeni vlagatelji v podrejene obveznice in delnice, seveda famozno saniranih bank. Tudi predolgo trajanje postopkov v zvezi z rejništvom, in vsi pa smo tudi zasledili, da lani oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice ugodilo vlogi slovenskega nevrokirurga Dolenca zaradi kršitve pravic do poštenega sojenja. Tam sicer ni bil zdaj nek glomazen znesek, šlo je za tam slabih 10 tisoč evrov odškodnine, ampak vseeno, to se potem nabira, tako da tukaj zmanjšanje sredstev ravno na postavki poprave krivic in odškodnin je po naši oceni neprimerno, zlasti zaradi tega, ker Slovenija očitno še tukaj ima. Kot vidimo s strani ESČP, še ima probleme pri poštenem sojenju.

Zdaj, kar se tiče drugih postavk, ki smo jih pogledali, zdaj tudi pri urejanju in razvoj področja pravosodja, slabega pol milijona se znižuje ta postavka, tudi na področju mednarodnega pravnega sodelovanja za 80 tisoč. Štipendije v pravosodju, kot tudi vedno govorimo, kako iščemo strokoven in usposobljen kader, tako za sodniška kot za tožilska mesta, se tukaj žal postavka znižuje.

In pa tukaj, mogoče če bo državni sekretar kaj pokomentiral, pri postavki izvrševanja kazenskih sankcij, zapori, se znižuje postavka za slabih 90 tisoč. Zdaj sicer pri 71. milijonih se to ne zdi dosti, ampak vendarle morajo biti finančni, materialni, strokovni pogoji vedno izpolnjeni, zapori morajo biti varni tako za same zapornike kot za osebe ki tam delajo, s tem se verjetno vsi strinjamo. Pa me vseeno, spoštovani dr. Šoltes zanima ta manko 90 tisoč. Verjamem, da to se ne bo poznalo pri plačah pravosodnih policistov, kje drugje mogoče, če imate podatek, zakaj se ta postavka pri izvrševanju kazenskih sankcij pri zaporih zmanjšuje. Zaenkrat toliko.

Hvala.