Hvala za besedo. Lep pozdrav. (Sem Maruša Zmrzljak.)

Glede na to, da bo politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, bom tu na kratko izpostavila le nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa proračuna za leto 2023. Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023 so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov. S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo nižji prihodki in odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 odstotka, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodkov iz proračuna Evropske unije. pri napovedovanju prihodkov so bila upoštevana novelirana makroekonomska izhodišča iz pomladanske napovedi za leto 2023 in dosežena realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 3,6 odstotka. V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski program in obveznosti, in sicer za 0,7 milijarde evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije covid-19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov. V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotkov BDP. Pri tem bi poudarila, da se Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije glede na spremembe proračuna za leto 2023 z rebalansom namenja dodatnih 5 milijonov evrov integralnih sredstev, predvsem zaradi višjih stroškov sodnih postopkov. V kolikor dodeljena sredstva ne bodo zadostovala in bodo sodni stroški višji, se bodo manjkajoča sredstva zagotovila s prerazporeditvami. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. Hvala.