Ja, predsednica, hvala lepa za besedo!

Zdaj, spoštovani kolegi poslanci, poslanke spoštovani kandidat gospod Šketa.

Zdaj v SDS smo seveda obrazložen predlog Državnotožilskega sveta s kandidatovim šestletnim strateškim programom, smo si ga res dobro pogledali. Zdaj mene veseli seveda kot mariborskega poslanca, da ste vi svojo kariero začeli v Mariboru na tožilstvu, kot je bilo rečeno. Zdaj gospod Pečovnik je dejal, da ste na ustnem razgovoru prepričljivo in suvereno podajali odgovore, tako da tudi jaz upam, da tudi tukaj danes boste enako prepričljivo in suvereno podali odgovore na naša vprašanja. Zdaj ta vaš strateški program za obdobje 2023-2029, jaz pravim, da je zdaj to ena plat kovanca. Seveda smo pa tukaj tudi zato, da pa vendarle vprašamo, kaj tudi z vašim rezimejem obdobja, tega šestletnega, ki ste pa ga že zaključili, ne, ki se seveda tudi logično potem nanaša na naslednje obdobje, če vam bodo podani potem glasovi v samem parlamentu.

Zdaj, jaz vas bi najprej rad vprašal, kako bi zdaj, nekaj so že govorili o pripadu državno tožilskih zadev, kako bi jih, vi zdaj vidite, da bi ga lažje in učinkovitejše obvladovali, predvsem v vpisniškem delu, če bi bila zadeva digitalizirana, nekaj ste že ugotovili o tej digitalizaciji. Zdaj, koliko ste v tem preteklem šestletnem obdobju dejansko delali na procesu digitalizacije, v kakšnem obsegu? To boste znali povedati. In pa jaz sem vas poslušal pozorno. Rekli ste, da seveda vam kadrovski viri na falijo na tem informativnem področju, na področju informatike. Pozdravljamo, da bodo nekoč nekdaj ti e-kazenski vpisi tudi urejeni tako kot je potrebno zaradi hitrejšega, bolj ažurnega delovanja tožilstva, se pravi na ravni, ne, vseh deležnikov, policije, tožilstva, sodišč. In ker radi ne pod to Vlado govorimo o časovnicah, me pač zanima kdaj bodo ti e-kazenski vpisi nekako v popolnosti zaživeli.

Zdaj nadalje, ko ste govorili, gospod Šketa, o disciplinskih postopkih, pa o pohitritvi, tudi to jaz kot poslanec pozdravljam. Zdaj vi poznate kodeks državnotožilske etike do obisti, ne, tudi tožilci ga verjetno poznajo, pa vendarle, glejte, ko gre za ugled in integriteto državnih tožilcev, ne, pa beremo kako določeni tožilci, je bil en primer ene državne tožilke, ki so jo večkrat ujeli alkoholizirano, ne, gospa še vedno opravlja službo. Zato me zanima, kako v smislu disciplinskih kršitev vi kot predstojnik tožilstva to komentirate, da se enostavno v smislu disciplinskih kršitev takšnih tožilcev praktično nič ne zgodi. To me zanima.

Zdaj v zadnjih šestih letih ste sprejeli kakšne ukrepe za boljšo organizacijo in hitrejše obravnavanje zadev na samih okrajnih državnih tožilcih, okrožnih državnih tožilcih v smislu načina dodeljevanja zadev državnim tožilcem, da se seveda sama organizacija pospeši, da se hitreje, hitrejše obravnava zadeve? Mi smo tudi bili v naši poslanski skupini, smo zelo bili pozorni na dogajanje na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ker smo res videli, da je dosti, res, da rečem, izjemno veliko zadev je bilo zavrženih na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Mi smo potem, v času naše Vlade smo sprejeli oziroma novelirali 169. člen Zakona o državnem tožilstvu, ste bili takrat tudi na sprejemanju te zakonodaje, ko smo vas vabili tudi zaradi vašega, vaših mnenj, stališč, kjer je seveda pred samim zavrženjem bilo potrebno pridobiti sopodpis vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva in pa seveda dodatnega tožilca. Bilo je nekaj ostrih kritik na to temo, ampak vendarle po naši oceni je potem to bila dobra rešitev, da niso se tako masovno ovadbe zavrgle. In seveda zdaj na tej točki me zanima zdaj, ko teh omejitev ni, žal je naslednja Vlada takoj ob nastopu svojega mandata to določbo razveljavila na našo žalost, kako zdaj vendarle na tem matičnem oziroma ljubljanskem tožilstvu to na nek način kontrolirati oziroma zamejiti, da ne bo spet takšnega velikega zavrženja zadev. Zdaj čisto z operativnega vidika pa me zanima pri recimo podajanju kazenskih ovadb na zapisnik pri tožilcih, pri tožilstvih. Imeli smo tudi primere ko so bili ovaditelji tudi osebe, ki so bili, pa, da rečem prijazno, bolj temperamentne, bolj temperamentne, so tudi bile nekatere s kriminalno preteklostjo. V kontekstu varnosti zaposlenih me zanima, kaj ste v času vašega mandata ukrenili za na področju varovanja vašega lastnega kadra in tudi v končni fazi stavb državnih tožilcev, vendarle gre za državno lastnino. To me zanima.

V času vašega prvega mandata je zaživelo evropsko javno tožilstvo. Koliko primerov po vašem vedenju sta zdaj rešili ta dva delegirana javna tožilca? In, kako pogosto ste vi sami iz, bi rekel, slovenskega tožilstva vstopali zadeve v reševanje? In pa, kako sami vi ocenjujete uspeh evropskega javnega tožilstva v praksi?

Nekaj besede še o specializiranem državnem tožilstvu. V vsakem letnem poročilu praktično na vrsto let opozarjajo, da se njihovo delo ne more vrednotiti na enak način kot delo drugih tožilcev, tožilstev, da so pač določeni parametri, s katerimi se ocenjuje hitrost in kakovost reševanja teh, drugačni zaradi teže in specifike kazenskih zadev in da pač ta merila za njih niso uporabna. Kako gledate vi na to zadevo? Ste mogoče že vzpostavili kakšen poseben režim vrednotenja njihovega dela? Če pa ne, do kdaj nameravate to storiti in seveda pod rejeno vprašanje časovnica tega podjema?

Gospod Šketa, če boste izvoljeni na funkcijo, še enkrat, generalnega državnega tožilca, kaj boste zdaj storili, da boste v svoje vrste privabili, povabili, privabili, povabili čim več usposobljenih pravnikov? Vi zdaj sami ste dejali, da nekako 268 državnih tožilcev potrebujete za nemoteno delo. Ampak moje vprašanje je, kaj vi sami boste kot predstojnik naredili, da bodo državno tožilsko funkcijo res opravljali dobri, da ne rečem najboljši pravniki?

Ker smo pri specializiranem državnem tožilstvu ne moremo mimo tega, kako naj to okaraktiziram, to ne morem reči, da je bil zdrs, ampak ena velika šlamastika, ki je tudi v končni fazi bilo kaznivo dejanje, se pravi izdaje tajnih podatkov s strani vpisničarke. To se je zgodilo v vašem prvem mandatu. Ste po tem dogodku znotraj tožilstva ukrepali? Do takšnih dejansko kaznivih dejanj ne bi prihajalo znotraj same državno tožilske organizacije in tudi, če vi zdaj sami varnostno preverjate kandidate za zaposlitev, mislim v okviru Državnega tožilstva v celoti? Če vi to opravljate na tožilstvih? In, če pri tem sodeluje tudi kakšna zunanja institucija pri tem preverjanju teh varnostnih postavk zaposlenih, bodočih zaposlenih?

Gospod Šketa, glede na to, jaz sem sicer postavljal že poslansko vprašanje pravosodni ministrici, na njega še nisem prejel odgovora v zakonitem roku, pa zdaj ste tu z nami, boste to tudi povedali. Takrat januarja prejšnje leto, ko ste šli na obisk, ko so vas povabili v Moskvo k njihovemu generalnemu državnemu tožilcu, mislim, da se piše Karakrasnov. Ta oseba je že takrat bila pač na spisku oseb, ki so zaradi hudih kršitev človekovih pravic, so jim bili neki ukrepi že s strani EU izrečeni. Pa me zanima, ne, vi ste to verjetno poznali, ta dejstva, ste pred tem obiskom imeli kakšne, ne vem, moralno etične pomisleke se tega obiska vašega udeležiti? Šlo je tik, mislim, mesec dni preden je Rusija napadla Ukrajino. Zdaj me pa zanima čisto operativno, takrat ste podpisali načrt oziroma program sodelovanja za 2022 in 2023 z enimi prav navedenimi idejami, kaj bi delali, sodelovali na tem in onem področju, sklicevali nekakšne okrogle mize in tako dalje. Me zanima, če ta program sodelovanja z Vrhovnim državnim tožilstvom Ruske federacije še vedno v veljavi? Če je, zakaj je še vedno v veljavi? Če ne, je bil preklican in na kateri datum? To me zanima zdaj v tem uvodnem delu. Hvala lepa.