Hvala. Spoštovana predsednica komisije, spoštovana predsednica Odbora za pravosodje, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta kot predlagatelj.

Zahvaljujem se na začetku za že delo opisa, katere sem imel namen predstaviti s strani predsednika Državnotožilskega sveta. Želel bi poudariti v uvodu, da dejansko tako kot je bilo prikazano, sem v pravosodju oziroma v instituciji 28 let. Torej moja kariera je bistvo čisto karierne narave, od prve stopnje do Vrhovnega tožilstva, torej kot generalnega državnega tožilca, katero funkcijo še opravljam do 4. maja 202. Seveda pri svojih ambicijah in pa pri želji, kaj me je motiviralo in pa hkrati tudi sem hvaležen, da mi je bilo podano zaupanje v prejšnjem mandatu, da sem bil generalni državni tožilec v tem obdobju, da sem vsaj v večjem delu mere torej izpolnil pričakovanja državljanov Republike Slovenije v obrambi Ustave in zakona ter vladavine prava v Republiki Sloveniji.

Pri svoji prijavi seveda, na katero sem tudi podal svoj obširen življenjepis s svojo karierno potjo, je seveda obvezen tudi 6-letni strateški program dela od 2023 do 2029 na podlagi četrtega odstavka 112. člena Zakona o državnem tožilstvu. Na 53. straneh sem obrazložil vse tiste stvari, ki so potrebne, da se državno tožilstvo z neko vizijo, s proaktivno vizijo razvija v naslednjem 6-letnem obdobju. Pri oceni stanja pri 1. točki, ki je bila že podana nekako s strani predsednika Državnotožilskega sveta v opisu je dejansko temu tako, kar že v zadnjem času kar precej poudarjamo, je seveda kadrovska, so kadrovski viri. Kadrovski viri so, tako kot je moč ugotoviti, na vseh stopnjah, tako pri državnih tožilcih kot javnih uslužbencih, v deficitarnem stanju. Na 6. januar 2023 smo bili z zasedenostjo 79 odstotni od popolnitve. Seveda, ves čas vodim in se vodijo postopki tudi za imenovanje novih državnih tožilstev in novih javnih uslužbencev. Pri tem smo, lahko rečem, uspešni pri predlogu, tako da je bil, mislim, da 3. marca, en razpis v Uradnem listu v prvem delu, kjer je šlo za razpis vsaj 25 državno tožilskih mest. To pomeni stremenje k cilju, da zagotovimo in popolnimo mesta državnih tožilcev, katera v preteklosti niso bila zapolnjena. Odhodi državnih tožilcev, ne samo v poka(?), ampak drastično tudi fluktuacija ali pa na druga delovna mesta kaže na to, da se moramo zavedati, da gre za odgovorno, stresno funkcijo, opravljanja državnega tožilca in hkrati tudi, da, kot sem že dejal, ne ravnajo zgolj samo na etični pogon, ampak da dobijo za to tudi primerno plačilo.

V zvezi s tem se tudi vključujemo v določena pogajanja, ki se nanašajo ne samo na plačno, ampak tudi na kadrovsko zapolnitev. V tem delu, moram pač priznati, da nam Vlada kot tudi Ministrstvo za pravosodje sledi pri teh naših željah in upam, da bodo uresničene v nekem doglednem času. Kar se nanaša na finančne vire in projektne aktivnosti državnih tožilstev, imamo teh obilo, ne samo tudi v okviru Republike Slovenije, temveč tudi sodelujemo in imamo pooblaščene osebe za izvajanje mednarodnih projektov, da črpamo tudi evropska sredstva, kar pomeni, da poskušamo narediti pravosodje še bolj učinkovito z določenimi prispevki tudi Evropske unije in s finančnimi sredstvi Evropske unije. Eden izmed teh je tudi sofinanciranje projektov s področja usmerjanja oziroma delovanja medijev, delovanja kazenskih sankcij, ki jih poskušamo z elektronskimi podatki umestiti, tudi višina izrečenih kazni, da bi olajšali kot pripomočki, delo državnih tožilcev na glavnih obravnavah in na ta način tudi poenotili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in pa tudi politiko pregona, za katero je zadolžen torej generalni državni tožilec, ki jo mora izdati 4 mesece po imenovanju za generalnega državnega tožilca in temelji seveda na strateškem programu, ki je izdelan.

V drugem oziroma v tretjem sklopu, bi lahko nekako orisal oceno tveganj in priložnosti, katere pač predvideva zakon, da sem jih tudi izdelal, za izboljšanje delovanja državnega tožilstva in seveda je moč ugotoviti, da še so vedno odprte vizije in zadeve državnega tožilstva, da se uresničijo cilji, da pospešimo delovanje državnega tožilstva tudi na ta način, da se skrajšajo postopki, kateri so vsekakor že predpisani s strani meril, ki jih je izdaja Državnotožilski svet, tako meril za učinkovitost državnih tožilcev in na drugi strani meril, ki predpisuje učinkovitost delovanja uspešnosti državnih tožilstev kot celote.

V tej meri so že bila izdelana posamezna merila in so seveda tudi spremembe meril, zato so tudi v tej smeri določeni posamezni okviri državnih tožilstev in državnih tožilcev, v kakšni smeri naj postopajo. Vsekakor je potrebno tudi meriti, ne samo na kvantiteto, kajti morate se zavedati, da državno tožilstvo povprečno, torej teh 211 državnih tožilcev, ki je trenutno zaposlenih, obravnava kar 30 tisoč ovadb zoper neznane storilce in 24 tisoč nekje ovadb zoper znane storilce, to je 54 tisoč zadev. Kazniva dejanja niso enostavna, iz leta v leto so vedno bolj sofisticirana, seveda tudi ob predpostavki, da sodišča uporabljajo visoke dokazne standarde pri svojih sojenjih in seveda tudi sodna praksa se menjuje, ne samo zakonodaja, seveda ob upoštevanju, da je bil Zakon o kazenskem postopku v zadnje, od leta 1995, petnajstkrat spremenjen. Torej to pomeni, da smo kar precej podvrženi tudi, bomo rekli ne eksperimentiranja, ampak kar dodajanju vedno novim in novim opravilom, za kar tudi državni tožilci postopajo. Tako, da opravila državnih tožilcev niso samo na glavni obravnavi, ampak v 90 % še tudi kje drugje, od dežurne službe, ki jo morajo vsi izvajati pri ogledih dežurne službe na samem terenu, v preiskavi, v sestavljanju in usmerjanju predkazenskih postopkov policije, drugih organov, do zaslišanj v fazi preiskav, do glavnih obravnav. Tako da lahko rečemo, da je državni tožilec en unikum, ki zastopa različne stopnje in različne sfere. In to delo je treba tudi meriti ne samo s kvantiteto ampak tudi kvaliteto. Ker kaj je pomembno? Pomemben je tudi odstotek obsojenih oseb. Ta odstotek se v Republiki Sloveniji, lahko pohvalim, giba zelo visoko, med 88 in 90 % po posameznih državnih tožilstvih, tako da bo uspeh obtoževanja tudi, kot je razvidno iz vsakoletnih skupnih letnih poročil o delu državnih tožilstev, zelo visok. Hkrati pa je tudi moč poudariti, da vedno moramo poudarjati kvaliteto dela, tako da poskušamo zagotoviti čim večjo uspešnost tudi pri, ne samo pri povprečnih zadevah, ampak vidimo tudi pri odmevnejših zadevah, kajti, kot opažamo, delo državnega tožilca oziroma državnih tožilstev se odraža tudi pri odmevnih primerih in po tistem se tudi sodi, celovita, celovito delovanje državnega tožilstva, seveda včasih temu ni tako, se dobi popačena slika na posameznem primeru. Vendar smo dolžni državni tožilci upoštevati Ustavo in zakon, tako da je to merilo, ki nas pelje k tudi vladavini prava, da ni določene subjektivnosti oziroma da samo izključno na podlagi dokazov, tako tistih, ki so v korist kot v breme obdolženih oseb, vendar smo državni tožilci tudi zavezani k določenim zakonskim predpostavkam, kako moramo ravnati v postopkih od predkazenskega pa do kazenskega ter pritožbenega postopka, kasneje tudi v postopku izrednih pravnih sredstev pred Vrhovnim sodiščem. Tukaj bi izpostavil sodelovanje Državnega tožilstva. Ne samo, da si želimo še nadaljnje oziroma povečanega konstruktivnega sodelovanja z drugimi državnimi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji, v zadnjih, bomo rekli kar v 5 letih se tudi povečuje tudi sodelovanje z drugimi državami članicami EU, torej s tožilstvi oziroma tožilci. Kar je bila v preteklosti redkost, je zdaj sodelovanje državnih tožilstev v okviru Evropske unije na zelo visoki ravni in na zelo pospešeni ravni. Imamo veliko število tako imenovanih JIT-ov (joint investigation teamov) oziroma skupnih preiskovalnih skupin, v katerih sodelujejo državni tožilci vseh članic držav EU skupaj tudi z državnimi tožilci iz tretjih držav izven Evropske unije in teh primerov imamo kar precej. To smo tudi hvaležni tudi Eurojustu glede na to, da imamo tudi svoje nacionalne predstavnike na eni strani, na drugi strani pa tudi v okviru, kot veste, Evropskega javnega tožilstva pregon kaznivih dejanj na škodo sredstev Evropske unije. Tudi tukaj imamo torej dva delegirana tožilca, ki delujeta v Republiki Sloveniji z našim nacionalnim predstavnikom v Luksemburgu seveda. In ta spekter tudi mednarodnega povezovanja, na eni strani Eurojust, na drugi strani Evropsko javno tožilstvo in pa Državno tožilstvo v Republiki Sloveniji predstavljajo željo po čim večji sinergiji na področju Evropske unije, saj večino kaznivih dejanj, lahko tudi opažamo, ima tudi mednarodni element. In seveda to sodelovanje je nujno potrebno in tudi učinkovito in, bomo rekli, efikasno.

Kar se dotika še drugih zadev, ki se nanaša v okviru znotraj Republike Slovenije, bi želel poudariti neke temeljne oblike, hkrati pa seveda, da naglasim, da državni tožilci samo zavržemo okrog 61 do 62 % zadev. Zraven že drugih oblik, alternativnih, ki prispevajo k zmanjševanju sodnih zaostankov, tistih oblik še, lahko rečemo, vsaj še dodatnih nekje 20 %, od sporazumov o priznanje krivde do predlogov za kaznovalne naloge in pa poravnavanja, odloženega pregona. Tako da ta obseg dela državnega tožilstva oziroma državnih tožilcev je kar velik. Hkrati na drugi strani poskušamo tudi sodelovati oziroma spodbujati tudi poravnavanje in delo s poravnalci, ki so zunanje osebe, kot tudi v okviru odloženega pregona v okviru državnih tožilstev, da se sprejemajo tudi neke oblike zavračanja kazenskega pregona ob poskusu poravnav ali pa odloženega pregona. Na drugi strani seveda ne gre mimo dejstva, da imamo tudi tožilstva oziroma tožilstvo, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki se ukvarja z najzahtevnejšimi oblikami organiziranega kriminala, gospodarskega kriminala in korupcije, tukaj je v zadnjih letih moč opaziti velik napredek pri obtoževanju, sploh glede zadev, ki čakajo na sojenje pred pristojnimi sodišči, teh zadev je kar precej in lahko rečem, da tudi z gotovostjo upam trditi, da bodo ti kazalci progresivni oziroma bodo spodbudni tudi pri številu sojenj, ob zagotavljanju seveda določenega zadostnega števila državnih tožilcev, specializiranega na glavnih obravnavah in na narokih. Seveda problematik je veliko. Trenutno so z naše strani tudi razvidni posamezni postopki, ki čakajo na sojenje pred pristojnimi sodišči, te poskušamo reševati tudi v dialogu z vrhom sodstva na ta način, da se sprejemajo določeni ukrepi. Jaz sem že imel tako s preteklim predsednikom Vrhovnega sodišča kot tudi zdajšnjim predsednikom Vrhovnega sodišča že določene sestanke oziroma vsaj neformalne, z novim vodstvom, pričakujemo tudi skupne oblike sodelovanja pri odpravi vseh sodnih zaostankov, seveda v kolikšni meri se le da.

Vizija tožilstva je seveda tudi digitalizacija. Digitalizacija je zelo širši in pa splošen pojem, ki pa ga je treba zagotavljati ne samo s programi, kot smo razvideli v okviru našega notranjega kolektivnega dela, temveč tudi s kadri. V Sloveniji bo težko zadostiti digitalizaciji, v kolikor ne bomo imeli zadostno število kadrovskih virov, kadrovski viri so pa vezani na višino, torej tudi prejemkov, ki jih dobivajo pretežno gospodarstvo, večji del ali pa tujina, bomo rekli, tudi ima te naše kadre, ki nam odhajajo seveda in da bi zagotovili kvaliteten kader, tudi moramo vlagati v kadrovske vire informatikov, torej računalniških inženirjev in pa inženirjev programiranja, kajti ti so naša prihodnost v digitalizaciji Slovenije. Ne moremo biti vezani samo na par pravnih oseb v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo s področjem digitalizacije, ampak tudi s temi notranjimi viri, ki soprispevajo k učinkovitejšemu delu in tudi poenostavljenemu delu. Na to se nanaša tudi moja vizija e-spisa oziroma e-kazenskih spisov od začetka vseh deležnikov, torej se že usklajujemo sicer s policijo, tožilstva in sodišč, da bi tudi poenostavili in tudi naredili postopke poenostavljene, hkrati pa ne samo za nas kot stranke, temveč tudi za stranke v postopkih, torej tudi za zagovornike in obdolžence in vse, ki imajo možnost vpogledovati v te spise. Seveda vezana so tudi sredstva na ta način, določene projekte že imamo, izvajamo ne samo na nacionalni bazi, ampak tudi na mednarodni bazi, kot so e-kodeks in pa še ostale, s katerimi sodelujemo z drugimi državami, posameznimi na področju Evropske unije in bomo uspešno, upam, rešili tudi kakšne stvari za Republiko Slovenijo v čim krajšem doglednem času.

Zahtevam se tudi kot eno izmed postopkov tudi za pohitritev disciplinskih postopkov pred disciplinskimi organi, mogoče tudi prenos disciplinskih postopkov, ker so to samostojni organi, niso podrejeni ne generalnemu tožilcu, ne Vrhovnemu tožilstvu, ne ne Državnotožilskem svetu, da se najde okvirna rešitev po vzoru in po predlogu tudi Sodnega sveta, da se ta umesti v nek del Državnotožilskega sveta, tudi spodbujati imenovanje direktorjev na posameznih državnih tožilstev, da se vodje tožilstev ne ukvarjajo s problematiko kadrov, finančnih virov in pa drugih stvari, temveč se izključno ukvarjajo s strokovno problematiko, hkrati pa, kot je že bilo poudarjeno na s strani predsednika Državnotožilskega sveta sem tudi predstavil, da se razmerje na Specializiranem državnem tožilstvu imenovanih in dodeljenih tožilstev spremeni v prid imenovanih in v večjem številu, tako da ne bremeni tudi drugih državnih tožilstev, da lahko razpisujejo svoja prosta mesta. Seveda v okviru tega moram poudariti, da seveda v Republiki Sloveniji imamo pretežno na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani velik kadrovski deficit in primanjkljaj tudi zaradi odhodov. To bo v prihodnosti velik izziv, da zagotovimo popolnitev največjega tožilstva v Sloveniji, ki obravnava tudi politično izpostavljene osebe v svojih zadevah, pa tudi večje število kaznivih dejanj, ki so zelo občutljiva in seveda tudi povezana s politično izpostavljenimi osebami. Tako da tukaj tudi mogoče nek poseben status dodeliti temu državnemu tožilstvu, ki se ukvarja s posebej zahtevnimi dejanji, ki so specifična.

Kar se tiče druge točke, ki se nanaša na način oblikovanja in za načrtovanje politike pregona, je vezano predvsem na predloge generalnega državnega tožilca, torej, da izdelamo politiko pregona, ki bo kredibilna, optimalna, z neko proaktivno vizijo državnega tožilstva. Seveda to pa ne gre mimo obravnave zadev tako na splošnih kolegijih, ki jih razpisuje generalni državni tožilec s strani vodij državnih tožilstev kot tudi pritožbenih kolegijev, oddelčnih sestankov, splošnih kolegijev, medresorskih sestankov. Samo na ta način se lahko uspešno oblikuje enotna politika pregona in tudi udejanja, kajti interes meni kot generalnemu državnemu tožilcu je, da se ta, kot sem že prej dejal, politika pregona izenači, da je tudi hkrati uspešna. Ob vseh trendih, ki se dogajajo, je nekako moč opaziti, da se tudi kazniva dejanja v določenih posameznih obdobjih menjujejo oziroma povečujejo, od, posebej bi izpostavil, korupcije, organizirane kriminalitete v večjih združb iz področja prepovedanih drog, ki tudi, lahko rečemo, tudi načenjajo nacionalno varnost Republike Slovenije in varnost državljanov kot tudi zdravje državljanov Republike Slovenije, na drugi strani seveda tudi, kot slišite, v zadnjem obdobju tudi medvrstniško nasilje, ki je zelo problematično in je ekshaliralo, bomo rekli, kar z danes na jutri je prišlo naprej. Seveda ni vse v državnem tožilstvu, ampak celotna družba, naloga celotne družbe v tej verigi je, da zagotavljamo te, ta odstopanja v negativno smer, da se odzovemo takoj. To je naša naloga in dolžnost in seveda v tistem delu naše dolžnosti, ki se nanaša na kazenski pregon tudi mladoletnih oseb od 14 do 16 oziroma od 16 do 18, mlajših mladoletnikov ali starejših mladoletnikov mora biti odziven, primeren, v sodelovanju z vsemi inštitucijami, ki so zadolžene tudi za skrb, od osnovnih šol, pa centrov za socialno delo, pa tudi drugih oblik pomoči, ki se poskuša zagotoviti torej mladostnikom. V svojem prednostnih obravnavanjih določenih vrst kriminalitete, kot sem že poudaril, pa je tudi korupcijska kriminaliteta izpostavljena, ampak opažamo, da je detekcija, torej zaznavanje in prijava teh kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji na izrazito nizki ravni. Seveda mi pričakujemo kazenske ovadbe oziroma ovadbe s strani prijaviteljev. V preteklosti žal temu ni bilo tako. Določeni izpostavljeni ljudje, ki so se izpostavljali kot žvižgači, niso bili zaščiteni, prepuščeni so bili sami sebi, posamezniki so tudi izgubili delovna mesta, posamezniki so se celo iz naših kazenskih postopkih, kjer so razkrili kazniva dejanja, celo odselili iz Republike Slovenije. To ni dober signal za Republiko Slovenijo, zato seveda ob predlaganem in sprejetem Zakonu o zaščiti prijaviteljev upamo na pozitivni korak pri temu, da se bodo ljudje ob sistemu tudi anonimnega prijavljanja prijavljali, torej prijavljali in detektirali ta kazniva dejanja. Kar se tiče le-tega, opažamo, da imamo več vrst korupcijske kriminalitete. Precej obsežno sem se razpisal v tem delu, ker v tem delu, ker sem videl, da postaja tudi v tem delu problematična situacija, sploh v delu na ta način, da se poskuša zagotoviti pri vseh deležnikih, ki se ukvarjajo, neko ožje sodelovanje, da vsak s svojimi soprispevki poskuša se odzvati nemudoma, sploh pri, lahko rečemo, pri javnih naročilih, kot smo izpostavili, korupcijske kriminalitete, sojenj, katera so bila tudi uspešna, s področja zdravstva. Kot vidite, precej že obsojenih, tudi potrjenih s strani Vrhovnega sodišča. Tako da tam so opazni napredki, seveda korupcija je pa tudi v drugih natečajnih, kjer je tudi oškodovana Republika Slovenija in proračun Republike Slovenije. Teh projektov je kar precej, pa rečemo ne samo zdravstvo, energetika, nacionalni projekti, saj vidite, vsi projekti, ki so se izvajale, lahko rečem tudi ne samo na področju zdravstva, tudi, bomo rekli, TEŠ 6 in pa vsi večji projekti so podvrženi kazenskemu pregonu, so določeni, ki so, so prispevki. Tako da težko je pričakovati, da bo državno tožilstvo regulator, državno tožilstvo je samo ultima ratio kot kazenski pregon, zato je tudi moje pričakovanje na področju korupcijske kriminalitete s strani določenih nadzornikov, nadzornih organov, da dejansko izpolnjujejo svojo nalogo v celoti in popolnoma, da popolnoma, da preprečujejo te anomalije oziroma ne bomo rekli, da tožilci ne bodo imeli dela, ampak prav in pravilno je, da se te anomalije sploh ne smejo dogajati, a ne, v javnem sektorju, kar se tiče, ker pretežni del je korupcija v tistem delu. Pa tudi v lokalnih skupnostih. Zato so naša pričakovanja tudi, da se bdi nad temi projekti že od vseh začetnih faz pa do končnih faz, da ni podvrženo, bomo rekli, kar velikim obtožnicam, z veliko število vpletenih oseb, z velikimi oškodovanji, z velikimi denarnimi zneski odškodnin in pa tudi denarnimi kaznimi, ki jih predpisujemo.

V obliki teh prioritet, kjer sem določal, gospodarska, korupcijska, organizirana kriminaliteta zoper okolje in prostor. Kot nova oblika, ki smo jo dodali, opažamo, je ta, bom rekel malo subjektivno, ta naša zelena Slovenija več ni tako zelena in ne postaja zelena kot se dejansko ljudje vsi zavedamo. Kaznivih dejanj s področja zoper okolje in prostor je v precejšnjem številu, kar veliko. Bomo rekli precej tudi odlaganja odpadkov, vidite določene iz medijev, ne samo odlaganje, tudi večje število, tudi spremljati treba, kako se ti odpadki v tranzitu prevažajo čez Republiko Slovenijo, ali obstajajo tudi kateri v Republiki Sloveniji ali se na nezakonit način odlagajo, lahko tudi sežigajo ali karkoli. Treba je nek objektiven pristop tukaj izvesti zato, da se, ker v tem je, v tej kriminaliteti, lahko rečemo, tudi velik finančni feedback s strani teh združb, ki se ukvarjajo z uničevanjem teh odpadkov oziroma z odlaganjem, nezakonitim odlaganjem teh odpadkov. Zato je treba tudi tukaj dodati določen prostor iniciacije tudi državnega tožilstva. Pa tudi sodelujemo s tem Ministrstvom za okolje in Inšpektoratom za okolje in prostor, smo ustanovili posebne delovne skupine, ki se sočasno sestajajo, tako kot se sestajajo delovne skupine, ustanovljene tudi za kršenje pravic delavcev in ranljivih skupin ljudi. Imamo sovražnega govora in pa kibernetskega kriminala, kjer so posamezne oblike, kot vidite tudi v zadnjem času. Mi že dalj časa polagamo tudi prioritete pri kibernetskem kriminalu, kjer spremljamo mednarodne trende in smo, tudi sodelujemo tako v mednarodnih sodelovanjih kot tudi na področju Republike Slovenije pri določenih kaznivih dejanjih zoper kibernetsko varnost. Tukaj imamo v vseh teh področjih, imamo tudi kontaktne točke, osebe, tožilce, ki so pooblaščeni tako v Republiki Sloveniji kot tudi v mednarodnem sodelovanju in lahko rečem, da naša sodelovanja so zelo uspešna. Seveda zahtevajo pa posebna specifična znanja ob sodelovanju drugih strokovnih virov, ne.

Omenil sem že prej medvrstniško nasilje, katerih so žrtve tudi ranljive osebe. Poleg otrok, ki so lahko žrtve, imamo tudi femicidi. Femicidi so posebna vrsta kategorij torej izvajanja, ki rezultirajo iz družinskega nasilja v oboje ali umore, partner, pretežno partnerka, ne. Tako da to so področja, ki jih je treba pravi čas zasledovati, pravi čas tudi uvesti po mojem mnenju tudi kakšne ukrepe na zakonodajni ravni, tudi v okviru prepovedi približevanj, bomo rekli kakšne, nanogice ali pa zapestnice za spremljanje teh osumljencev ali pa oseb, ki so še prvo v okviru prekrškovnega obravnavanja, kasneje lahko tudi v kazenskih postopkih. Kajti vidimo, da določene zadeve kljub izrečenim ukrepom prepovedi približevanja ne uspejo. Mi imamo tudi veliko število ukrepov priporov iz družinskega nasilja. Ta trend je konstanten, ne upada, zaradi tega se mora tudi družba spopadati z določenimi ukrepi odstranjevanja storilcev, ne. Se absolutno strinjam z vsemi predlagatelji, s tem, da se mora umikati storilca kaznivih dejanj, torej te storilce. V Sloveniji pa seveda lep institut varnih hiš, ampak varne hiše so za zatirane ženske z otroci. Teh varnih hiš je po Sloveniji kar precej veliko, v velikem številu in mi smo naredili, da smo umaknili žrtve kaznivih dejanj. To je zmotno, napačno ravnanje. Dajmo umakniti storilce kaznivih dejanj. To pa v štartu tako, da se jih s temi radikalnimi ukrepi, da se jih odstrani ne samo s prepovedjo približevanja, tudi s spremljanjem. Druge države nimajo problemov s tem, tako da tudi ne vidim, zakaj bi bilo v Sloveniji ta problem glede na to, da se kar konstantno izvršujejo nad temi ranljivimi skupinami, torej ali otroci ali partnerkami. Tako da seveda je pa tudi nova pojavna oblika v okviru tega, če smem samo dodati, tudi nasilje, ki se eskalira tudi pri najtežjih oblikah uboja, umora torej polnoletnih otrok nad starši oziroma nad svojimi starimi starši, kot spremljate tudi statistični podatki. To so vse trendi, ki se spreminjajo iz leta v leto. Seveda so na ta način tudi oblike preprečevanja, ki še imamo kar nekaj naloge, seveda ob sodelovanju vseh deležnikov, tako kot je tudi kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Seveda mi ves čas trdimo, da ni samo kazensko pravo tisto, ki bo reševalo to področje, v tujini, tudi v okviru Sveta Evrope imajo vsaj štiri kategorije oblik preprečevanja sovražnega govora. Prvi v okviru prekrškovnega prava. Mislim, da nedaleč nazaj, kakšen teden nazaj ste videli v eni izmed sosednjih držav, da so uvedli visoke prekrškovne kazni, drakonske kazni mi rečemo, za sovražni govor, kjer ni potreba po res kazenski represiji, na ta način, da se že v samem štartu z visokimi denarnimi kaznimi te storilce omeji, prepreči. Torej to je prvo, prekrškovne. Druge so civilne, odškodninske zadeve, odškodninske tožbe, tretje so administrativno-upravne prepovedi in pa seveda tudi omejitve na spletu za prepoved širjenja, ne vem, tudi lahko po nemškem modelu NetzDG zakona, ki ureja prepoved širjenja po spletu torej sovražnega govora in lažnih novic, tudi teh je kar precej, ne. In pa seveda na koncu, kot rečemo mi v kazenskem pravu, ultima ratio, kazenski pregon teh kaznivih dejanj, ki se ne odraža samo v členu 297., ko dajemo podatke, ampak so tudi skriti v kupu drugih kaznivih dejanj. Sploh v kategoriji zoper čast in dobro ime, kjer je kar, mislim, da osem kaznivih dejanj, kjer se skrivajo, pa tudi kot podoblika ogrožanja varnosti, poškodovanja tujih stvari, v vseh teh oblikah se lahko skriva zadaj sovražen govor, a ne. Tako da definicije same še ni. Nazadnje na eni izmed konferenc, kjer sem bil tudi aktivno soudeležen, je tudi bilo moč videti, da se pač v okviru Sveta Evrope pripravlja enotna definicija sovražnega govora in na ta način tudi poskus, ne vem ali bo na področju Evropske unije, mi smo takoj za to, da se enotna definicija tudi, ki bi se umestila v Kazenski zakonik, umesti. Kajti gledamo, v Republiki Sloveniji smo 2012 sprejeli spremembo Kazenskega zakonika, ki sicer uvršča Slovenijo med bolj blage, kar se tiče zakonskih okvirjev, določitve določil, ne, mislim, da smo med štirimi državami, ene države imajo zaradi pretekle in polpretekle zgodovine zelo restriktivna kazenska določila v kazenskem zakoniku, nekatera manj, seveda družbeni trendi, gibanja in pa to pa so tisti, ki lahko vplivajo tudi na spremembo kazenske zakonodaje. Pa tudi prekrškovne, tudi medijska zakonodaja se spreminja, prekrškovna zakonodaja, tako da skozi vse te oblike so lahko podane pobude v okviru tega, da se spreminja tudi Kazenski zakonik, v kolikor je temu potreba.

V okviru starejših nerešenih zadev že imamo utečeno digitalno prakso. Torej vodje državnih tožilstev so v okviru teh, seveda nadzorujejo delo državnih tožilcev in tožilcev pri delu na posameznih zadevah in jim podaljšujejo posamezne roke v kolikor je to upravičeno in utemeljeno, tako da tukaj bomo samo nadgrajevali pri določenih pregledih zadev, ki stojijo na samih sodiščih, da je treba mogoče spodbuditi in opozoriti sodišča na razpisovanje glavnih obravnav. Pri načrtu zagotavljanja javnosti in pregleda preglednosti dela, mogoče tudi kakšne »public press prosecutor-je«, torej javne, torej državne tožilce v okviru kot neke »press speaker-je«, torej, javne govorce.

Ukrepi zagotovo…, za zagotovitev ciljev, kot zadnji izmed teh točk je moč ugotoviti, da se pač dela na tem in seveda je v projektu, da se zagotovi državnemu tožilstvu 268 državnih tožilcev. Razpisi so že zunaj za določen del, za določen del šele poimenovanje določenega dela, ki bodo sprostili. Seveda je želja, da se tudi čim prej uvede enovit tožilec, na ta način morebiti teh čakalnih vrst za spraznitev mest ne bo potrebno in bodo se uvedle tudi zapolnitve po vzoru enovitih sodnikov. Seveda, treba se tudi ozirati na, v prihodnosti, na izrek in pristope k predlaganju kazenskih sankcij. Ena izmed njih je že projekt, ki sem ga prej uvedel, da bo poenostavil tudi pripomočke državnim tožilcem, da bo čim bolj usklajena kaznovalna politika v Republiki Sloveniji. Na ta način bomo tudi poskušali zagotoviti enotnejši pristop. Seveda velikokrat so izraženi bili tudi posamezni instituti, ki niti niso v Zakonu o kazenskem postopku predvideni, zakaj jih ne uporabljamo oziroma zakaj jih ne uporabljamo bolj, seveda ne za vsako ceno, seveda ob primerni zakonski ureditvi teh institutov, da ne prihaja potem do spodbujanja oziroma vlaganja pobud za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, da so nezakoniti, na drugi strani pa seveda vztrajam pri tem, da kaznovalna politika kazenskih sankcij mora obstati, da ne razvodeni, da ne postane, tako bi rekli za laično javnost, naša kaznovalna politika mila, zelo mila, ne. Tukaj moramo držati pač svoj nivo izrekanja kazenskih sankcij in upam, da bomo na tem uspešni.

Seveda, kar se tiče transparentnosti dela Državnega tožilstva, smo že uvedli zbije(?), tako imenovani BI orodje(?), lahko vpogledujete različne statistične podatke na naših spletnih straneh, tako za laično javnost, ki se mesečno »refrešajo«, glede različnih oblik, tako da vam, tudi, rad včasih sam pogledam, tako, koliko se spremlja to, na drugi strani pa so seveda verodostojna tudi skupna letna poročila, ki jih vsako leto izdajamo, seveda pa tudi poročila mednarodnih organov, kot so Eurojust, Scoreboard, torej Evropske komisije, GRECO-ta, OECD-ja. Pri vseh teh organizacijah smo tudi soudeleženi pri ocenjevanju Republike Slovenije in naša naloga in cilj je tudi, da sama Republika Slovenija »rangira« zelo visoko na teh ratingih, pretežno zaradi dejstva, ker je vezan tudi ugled Republike Slovenije v tujini, v okviru tudi izvrševanja kazenskega pregona.

Seveda, moja naloga in zaveza kot generalnega državnega tožilca in seveda, če mi bo dana ta, to zaupanje v prihodnjih 6. letih, je seveda, da je odgovornost na tej ravni, da ves čas poskušamo spodbujati in biti boljši, seveda ob seveda kadrovskih in materialnih virih, ki so pa predpogoj za delovanje državnega tožilstva.

Tako bi bila moja predstavitev na kratko.

Hvala lepa.