Najlepša hvala, gospa predsednica. Najlepša hvala tudi sklicateljem za priložnost, da spregovorimo o tem, kako se izvaja nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Tudi kolegici Saši Jazbec najlepša hvala za ta prepričljiv uvod.

Zdaj, jaz bi mogoče vendarle se vrnil nekaj let nazaj in ocenil, da je bila odločitev za to, da se Evropska unija prvič skupaj na trgih zadolži zato, da zgradi potrebno odpornost in poskrbi za okrevanje evropskih družb in gospodarstev v okoliščinah pandemije, resnično zgodovinska. Bil je težek čas, potrebne so bile hitre odločitve in gotovo je tudi v vodstvu prejšnje Vlade tukaj potrebno dati določeno priznanje, da je Evropska unija sprejela to pogumno odločitev. Glede na zahtevnost časa številne spremembe, ki vplivajo na naš vsakdan, na možnosti našega gospodarstva za okrevanje, odpornost, prehod na rast, na odpornost družbe in družbenih podsistemov si upam trditi, da to ni bila enkratna zgodovinska zahteva, ampak da pravzaprav živimo v času medsebojno povezanih kriznih učinkov in da bo za okrevanje in odpornost naših družb in naših ekonomij potrebno takšen pristop v prihodnje vzdrževati. Nesporno je, da se v zahtevnih geopolitičnih, energetskih, podnebnih, nenazadnje pa tudi tehnoloških in socialnih okoliščinah potrebujemo aktivno državo, ki bo znala reagirati na te družbene izzive. Seveda pa je potrebno po drugi strani kritično pogledati tudi našo sposobnost na kak način izvajamo sprejete ukrepe in pri tem naj podam zelo preprost primer. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je na ministrstvo prvič stopil 2. junija lani. 28 dni kasneje je ministrstvo pod njegovim vodstvom prišlo v zamudo pri šestih mejnikih. Pol leta kasneje se je ta zamuda povečala na skupaj deset mejnikov, od katerih sta bila dodatna dva, se pravi osem od desetih vezana na zamudo, ki je nastala pri prvih šestih zamudah. In samo v bistvu v primeru enega za zamudo, ki si jo lahko z utemeljenostjo pripišemo na svoja ramena, zato ker gre za izjemno zahteven razpis v javno turistično infrastrukturo. O tem bom povedal nekaj več, ker te dni prejemamo številna vprašanja zainteresirane javnosti glede nadaljnjega poteka tega razpisa. Torej, povedano drugače, praktično devet od desetih mejnikov v katerih je Ministrstvo za gospodarstvo bilo v zamudi do prilagoditve nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je padlo v zamudo 30. 6. 2022. Imamo pa seveda dobro novico, da je ministrstvo do tega trenutka uspelo razpisati 94 % vseh sredstev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost in da, če upoštevam sprejeto znižanje, smo praktično na celoti angažiranih sredstev, dodeljenih v kvote Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Do danes je v pogodbah 54 % teh sredstev, torej je za 54 % od skupaj 360 milijonov evrov že sprejetih 54 % pogodbenih obveznosti. No, in če upoštevam pri tem še izločitev oziroma nižanje po ukrepih po odločitvi vlade, se ta odstotek še izboljša, in sicer je delež pogodbeno vezanih sredstev oziroma projektov v izvajanju trenutno 62 % vseh. Glede na to, da je lahko mogoče torej pričakovati, da bomo v kratkem izdali tudi sklepe višini 21 milijonov evrov v okviru podpore pilotno demonstracijskim projektom v gospodarstvu, gre za pomemben ukrep, ki povečuje inovacijsko sposobnost gospodarstva in da računamo, da bomo do konca junija izdali tudi sklepe, razdeljene v okviru razpisa za vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo v višini 59 milijonov evrov. Računamo torej, da bomo do prve polovice letošnjega leta ta delež dvignili na 87 % sredstev, torej, da bo ostalo izven pogodb le še 13 % sredstev.

Če mi dovolite nekaj več besed o tej pomembni zamudi na področju sofinanciranja vlaganj v nastanitveno turistično infrastrukturo. To je bil izjemno zahteven razpis, mi smo praktično takoj pristopili k definiranju razpisa, k pogovorom z Evropsko komisijo o shemah državnih pomoči, ki jih lahko v ta namen uporabimo, kot pa je povedala kolegica Jazbec, pa seveda ukrepi iz nacionalnega načrta za okrevanje odpornost pridejo tudi z določenimi obveznostmi in v tem pogledu je recimo na tem razpisu bilo potrebno upoštevati cel splet področne zakonodaje, recimo na področju energetske učinkovitosti stavb, ker verjetno pričakujemo, da bomo objekte, s katerimi bomo okrepili in izboljšali ponudbo naših turističnih zmogljivosti, gradili v skladu z najsodobnejšimi zahtevami časa, najboljšo možno energetsko učinkovitostjo in podobno. In to je bilo seveda z razpisom zagotovljeno.

Zakaj pa o tem v tem hipu govorim? Zato, da razložim prijaviteljem in javnosti, da je seveda procesiranje takšnega razpisa seveda izjemno, izjemno zahtevno. Zdaj, težava našega ministrstva je, da je na njem res nekaj izjemnih strokovnjakov in specialistov za turizem, medtem ko smo pa nekoliko prikrajšani pri ocenjevanju gradbene energetske zakonodaje, ki jo je pač potrebno v okviru skoraj 100 prijavljenih projektov presoditi za to, da lahko te projekte končno damo že v realizacijo. Pri tem skušamo ravnati z največjo skrbnostjo tudi za to, da se izognemo tveganjem, ko bi morala podjetja zaradi takšnih ali drugačnih razlogov pri ocenjevanju vlog seveda nekega dne zaradi prihodnjih revizij vračati prejeta sredstva. Mislimo, da je to odgovorno do podjetij kot prejemnikov spodbud kot tudi do javnih financ in nenazadnje skupnega evropskega napora za to, da smo tolikšen delež sredstev za okrevanje in odpornost tudi namenili.

Pri deležu, torej pri delu mejnikov, seveda, tudi sam mislim, da bi bilo mogoče nacionalni načrt za okrevanje in odpornost koncipirati drugače. Sprejete so bile odločitve, kakršne so bile in seveda se strinjam, da je zdaj potrebno se fokusirati na izvedbo, ne pa toliko na seveda predstave, ki smo jih imeli posamezniki ali skupine tudi takrat, ko je prejšnja Vlada ta nacionalni načrt sprejemala. Lahko pa povem, da je delež Ministrstva za gospodarstvo po izvornem načrtu glede na dodeljena sredstva 23,2 % za Slovenijo lociranih sredstev in da je identičen odstotek namenjen gospodarstvu tudi sedaj po prilagoditvi nacionalnega načrta zaradi tega znižanja. Če še upoštevam sredstva, ki jih je Ministrstvo za gospodarstvo v skladu z reorganizacijo vlade preneslo na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, pa je ta odstotek pravzaprav še višji, torej 25,5 %.

Gotovo pa se boste spomnili tudi številnih javnih polemik v času sprejemanja nacionalnega načrta, recimo odmevnega pisanja prof. dr. Mojmirja Mraka in gospoda dr. Petra Vostnerja, ki sta se zelo kritično obračala na takratne osnutke Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, predvsem z vprašanjem, zakaj recimo je prej omejeno financiranje raziskav, razvoja, inovacij in ali državi in njeni strateški potrebi po okrevanju in odpornost koristi takšna velika disperzija sredstev in prioritet. V tem pogledu bi si na Ministrstvu za gospodarstvo nedvomno želeli, da bi bil delež alociranih sredstev za transformacijo gospodarstva večji. In v tem pogledu se strinjam z gospodom Zvonkom Černačem, da je seveda pred državo tudi strateška dilema. Omenil je, da je 31. 8. seveda rok, do katerega mora država izkoristiti možnost, da uporabi tudi povratna sredstva. Res je seveda, da tudi ta sredstva pridejo s strings attachec, torej obveznostmi, hkrati pa smo vsaj na Ministrstvu za gospodarstvo prepričani, da gre glede na sedanje tržne razmere za gotovo ugoden finančni vir, ki ga tudi naša družba, sploh vpričo novih okoliščin, ki so sledili pandemiji, lahko koristno uporabi. Prepričani smo, da bo v tem pogledu Vlada preudarno premislila tako potrebe na eni strani te možnosti kot seveda razpoložljivost drugih možnosti. Dejstvo je namreč, da nas po pandemiji, sedaj ko smo soočeni z vojno v Ukrajini, energetsko krizo, povezanimi učinki številnih sprememb, čaka res zahtevna transformacija našega gospodarstva. Mi smo prepričani, da je seveda največje breme te transformacije na podjetjih samih, pa da vendarle se moramo kot družba vprašati, na kakšen način bomo te okoliščine, številne spremembe, ki terjajo energetske, snovne, tehnološke, poslovne in socialne prilagoditve našega gospodarstva, podprli tudi kot država, da bomo ta čas prilagoditev vendarle izkoristili tudi za pospešeno rast dodane vrednosti našega gospodarstva, kar je ključen izziv in cilj našega ministrstva.

Predsednica, jaz bi na tej točki naredil piko, seveda pa vsem poslankam in poslancem na voljo za vsa dodatna vprašanja.