Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Spoštovani! Zahvaljujem se gospodu Černaču za res podrobno predstavitev. Mogoče vseeno ene plati medalje. Dejstvo je, da načrt za okrevanje in odpornost ostaja ena od pomembnih tem javne razprave in v bistvu si želimo na vladni strani, da bi časopisne in spletne strani bolj kot drugo polnile zgodbe dejansko o tem, kaj bomo iz tega načrta imeli država, državljani. Se pravi, kot pove že samo ime, načrt za okrevanje in odpornost, da bi se pisalo o tem, kaj bomo storili s tem denarjem, kako bo naša država okrevala in kako bo bolj odporna na prihodnje izzive, da torej vse ni vse tako slabo. Zato bi zdaj v uvodnih besedah dejansko rada izpostavila pozitivne stvari, pa čeprav je v bistvu gospod Černač govoril prvenstveno o načrtu za okrevanje in odpornost, je v sklicu današnje seje so bila tudi ostala nepovratna sredstva iz evropskih skladov. Tako da prav danes je bila objavljena novica, da je za preteklo perspektivo 2014-2020, da je pač komisija izplačala preko 400 milijard evrov. Da za novo perspektivo, se pravi 2021-2027, da še ni nobenega zahtevka. Se pravi, tu smo vse v skladu z ostalimi državami in da je do konca februarja letos, da je Slovenija izvedla 89 % dodeljenih sredstev za to obdobje 2014-2020, kar predstavlja 6,4 odstotne točke več od povprečja držav članic EU in da se po uspešnosti črpanja večletnega finančnega okvira 2014-2020 uvrščamo na sedmo mesto glede na odstotek realiziranih sredstev.

Druga dobra novica je vsekakor to, da je Evropska komisija prejšnji mesec pozitivno ocenila izpolnjevanje mejnikov prvega zahtevka za nepovratna sredstva. Tako plačilo tega prvega obroka, teh slabih 50t milijonov, pričakujemo prav v teh dneh. Se pravi, komisija je ocenila, da smo zadovoljivo izpolnili vseh dvanajst mejnikov tega prvega obroka in da smo tako upravičeni do maksimalnega plačila; vse države članice nimajo take izkušnje.

Kljub številnim izzivom, ki smo jih imeli pri izpolnjevanju mejnikov, ciljev, tudi za naslednje obroke jih še imamo, načrtujemo, da bomo drugi zahtevek v Bruselj poslali jeseni. Pri tem pa povem, da kar nekaj držav članic še ni oddalo niti prvega zahtevka, da nekatere med njimi niso prejele predplačila, ker ne izpolnjujejo pogojev. Tako je v bistvu ta statistika, ki je bila prej prikazana, gospod Černač je kazal dvaindvajset držav, to je stara statistika. Torej, v Načrtu za okrevanje in odpornost je oddalo sedemindvajset držav, tako da če kažete, da smo bili na enaindvajsetem mestu od dvaindvajsetih držav, je to pač en presek iz oktobra 2022, torej iz oktobra lani. Pri tem je treba poudariti tudi, da je bila Slovenija med manjšino držav, ki so se odločile tudi za posojila iz tega načrta, iz tega mehanizma. Devet držav članic se je odločilo za posojila, ostale se niso; očitno so se odločile, da so to pač posojila, ki so pogojna posojila in da posojila lahko države članice dobijo tudi same, brez da morajo za to izpolniti kakšne pogoje. In če pogledamo, jaz nimam tako lepega grafa kot vi, imam pa eno takole tudi semaforsko tabelico, ki kaže, kaj države izpolnjujejo, se pravi, posamezne mejnike o ocenah komisije. Torej, da je ECOFIN odločil, da smo dobile predfinanciranje in tako naprej, da smo izdale, oddale kakšen zahtevek. V tem semaforju, kot vidite, je precej rdečega, kar pomeni, da smo nekje, če gledamo neko drugo statistiko, kot ste jo izbrali vi, smo v zgornji polovici, ker smo vse to že naredili, ker smo dobili predplačilo, ker smo oddali zahtevek, ker smo zahtevek dobili potrjen in ker je v bistvu v bistvu čakamo na plačilo.

Če nadaljujem v tem pozitivnem duhu, pa je v bistvu – zdaj se ponavljam za gospodom Černačem -, primer dobre prakse enega ukrepa iz tega načrta je bil ukrep povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture. Pač, tudi druge države, ki so mogoče uspešnejše od nas, omenili ste Hrvaško ali pa zelo uspešna pred tem je recimo Španija, te države so vključile v načrt tiste projekte, ki so jih v bistvu imele že nekje v teku in so lahko na ta način prišle do tega, da so hitro poslale te zahtevke. Se pravi, da so te zadeve tekle pred potrditvijo načrta. In v Sloveniji je primer te, da rečem, dobre prakse, nadgradnja proge, železniške proge Ljubljana-Brezovica. Do zdaj je bilo opravljenega ogromno dela. Država, torej Vlada, kot ste povedali tudi sami, je izvajanje načrta na nek način podedovala. Mogoče bi ga sama oblikovala drugače, dejstvo pa je - in v bistvu s tem se odzivam tudi na te vaše predloge, ki ste jih potem imeli glede izvedbe, pa glede sprememb in tako naprej -, da nekega prostora za še dodatne spremembe ali pa časa za dodatno pripravo novih načrtov ni. Časovnica je neusmiljena, je jasna - do sredine leta 2026 je treba zaključiti zastavljene ukrepe in v Bruselj poslati zadnji zahtevek za izplačilo. Za to, da bi šli zdaj v neke dodatne spremembe, enostavno ni časa, ni smiselno. V bistvu ste izpostavili, da je Vlada šele prejšnji mesec sprejela izhodišča za spremembo. Jaz bi tu res rada poudarila, da smo se Načrta za okrevanje in odpornost lotili, torej, takoj junija. Komunikacija na strokovni ravni med nosilnimi organi, med koordinacijskim organom, torej Uradom za okrevanje in odpornost, poteka redno, na dnevni ravni. Na ravni državnih sekretarjev smo se prvič usedli avgusta na teh seznanitvenih sestankih s pregledom vseh časovnic, vseh vsebin, vsebin, ki jih je treba urediti, zato da jeseni smo potem dvignili poročanje na raven Vlade, in sicer v duhu pospešitve izvajanja tega obstoječega načrta. Ministri so vsak prvi četrtek v mesecu informirani o napredku, o izzivih, kje zaostajajo, kaj je s posameznimi mejniki in tako naprej. Tako skladno s predlogom, ki je bil izražen na prejšnji seji tega Odbora za finance, bo Vlada četrtletno poročala tudi Odboru za finance. Torej, spremljati želi izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost tudi Komisija za nadzor javnih financ.

Sam akcijski načrt za izvedbo ukrepov je bil postavljen ob potrditvi načrta, tako, kot rečeno, mejniki, cilji, reforme diktirajo tempo. Nekatere se izvajajo v skladu s časovnico, ki je bila potrjena ob potrditvi načrta, pri številnih pa ministrstva poročajo o zamikih, tudi o večjih zamikih, glede na to, da je ideja, da se - da bom zdaj v tem prvem krogu pacifistična, zdaj ne bom navajala, kateri so bili vsi zamujeni mejniki recimo oziroma kateri so bili načrtovani mejniki pri tistem prvem obroku, ki bi moral biti poslan v Bruselj junija 2022. Tako, kot rečeno, eni so zahtevnejši, so zamujeni, eni pa se odvijajo skladno s časovnico.

Določene časovne izzive in tudi te objektivne okoliščine, na primer, inflacijo bo Vlada naslovila že s prilagoditvijo tega načrta. Prilagoditve tega načrta se lotevamo iz dveh razlogov, glavnih. Eden je ta, kar ste tudi omenili, dodatna sredstva za doseganje ciljev načrta Repower EU, se pravi, gre za dodaten denar, dodatnih 122 milijonov za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov; to je ta prvi razlog. Drugi razlog je pa omenjena nižja dodelitev nepovratnih sredstev, 276 milijonov manj, kot je bilo komunicirano v začetku. Tako Vlada s prilagoditvijo načrta ne bo posegla v osnovni koncept, ampak bo naslovila te novonastale okoliščine, ki onemogočajo izvajanje ukrepov na način, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta s strani Sveta EU julija 2021. Pri tem se mi vseeno zdi pomembno poudariti, da na račun te tesne časovnice ne smemo pozabiti na kakovost izvedbe ukrepov, predvsem v tem reformnem delu, ki ima dolgoročne učinke, in da je določen časovni zamik v tem primeru enostavno treba vzeti v zakup. Paziti pa moramo, da te zamude ne bi bile še občutnejše.

V tem kontekstu ste omenili tudi že sami, pa tudi jaz mislim, da tukaj prisotni sicer razumemo torej princip izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost, da v bistvu za razliko od kohezije, kjer denar porabiš, pa potem dobiš to povrnjeno, sta tu prihodkovna pa odhodkovna stran v bistvu relativno neodvisni na nek način ena od druge oziroma da ti samo izvajanje investicij, projektov in tako naprej ne pomeni avtomatsko, da bo že dobil denar. In te potencialne zamude, ki bi lahko nastale iz kasnejšega prihodka iz tega naslova, smo uredili. Se pravi, bo šlo za zalaganje sredstev državnega proračuna, zato da bodo v bistvu projekti lahko tekli tako, kot so bili začrtani.

Predlogi, ki ste jih omenil oziroma ta drugi sklep, sicer ste potem rekli, da kar se tiče vas, je sistem v redu postavljen, kajne. Ampak jaz mislim, da zelo dobro veste, da se ne da prestaviti zdaj tega koordinacijskega organa na neko drugo ministrstvo, potem ko je bila za pripravo Načrta za okrevanje in odpornost zadolžena vaša služba, zdajšnje ministrstvo je bilo potem junija 2021 prenesena na Urad za okrevanje in odpornost, torej organ v sestavi Ministrstva za finance in ustanovitev tega urada je bila v bistvu del reformnega ukrepa, ki govori o spremljanju načrta. Ta reformni ukrep je zapisan v izvedbenem sklepu Sveta EU s katerim je bil potrjen slovenski načrt, tako da, ustanovitev urada kot del mejnika, vzpostavitev sistema izvajanja, ki je bil del prvega obroka za nepovratna sredstva, Evropska komisija ocenjuje, da je ta mejnik izpolnjen in kot že rečeno, tukaj ne bi eksperimentirali po nepotrebnem. In ker koordinacija izvajanja načrta je zahtevna naloga, bi kakršne koli spremembe na tem področju predstavljale grožnjo za ta pozitivno ocenjen zahtevek in pa dodatno breme že za tako ta sistem izvajanja, s katerim bi se seveda morala strinjati tudi Evropska komisija, zato mi predlagamo, da ta drugi sklep, da se ga ne potrdi.

Ker je koriščenje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost pogojeno z doseganjem mejnikov, ciljev na načrtovanih ukrepih, torej na naložbah in reformah, zahteva vso našo pozornost, angažma, tako da naše sporočilo je jasno, Vlada dela. Na današnjem Odboru za finance smo zbrani predstavniki ključnih ministrstev, ki izvajamo ukrepe in reforme za doseganje ciljev iz načrta, tako da bodo kolegi natančneje pojasnili stanje na teh izpostavljenih področjih. Tukaj bi vseeno rada povedala, da imamo urejeno tudi spletno stran, kjer so objavljeni vsi ti ključni dokumenti, vse te statistike glede izvajanja tega načrta, in kot že rečeno, ne glede na določene zamude pa izvedba investicij in projektov, ki ste jih omenili, ne bo trpela, ker bomo zagotovili likvidnostno financiranje teh projektov. Torej nič še ni izgubljeno, nas pa absolutno čakajo dobra tri leta garanja, če želimo NOO uresničiti v čim večji meri.

Mogoče zdaj čisto v začetku še odziv na tole… Jaz mislim, da glede teh dodatnih posojil in to, sem pojasnila, da niso predpogojna. Vse projekte je treba kljub temu končati do leta 2026. Hitri projekti so po svoji vsebini dražji zato, ker so dražji do 30, 40 % in tudi absorpcijsko moč je treba gledati, tako, ne vem, gradbeništva kot resorjev, tako da s tega vidika se nam ne zdi nujno oziroma če smo za kakšne stvari, za kakšne vsebine ugotovili, da se jih da urediti kasneje, da je to en tak razumljiv razlog. Da bi pa neko širšo razpravo zdaj opravili glede sprememb, bi pa tukaj poudarila, da gre zdaj v glavnem za izvedljivost projektov, se pravi, bistvenih stvari ne spreminjamo, bistveni elementi ostajajo. Gre za izvedljivost, glede tega novega poglavja, se pravi, gre za vsebine, ki so že bile, kot ste sami povedali, kako široko, o njih je bilo na široko razpravljano, kar se tiče pa tega novega poglavja, petega poglavja REPower-EU, smo pa organizirali v bistvu razpravo na to temo, kjer so bili predstavniki resornih ministrstev, ki to poglavje pokrivajo in so v bistvu zainteresirani in pojasnili odgovore na vsa vprašanja, tako da mislim, da smo ta del razprave opravili. Jaz bi zdaj se tukaj ustavila, gremo še en krog, potem pa na morebitna dodatna vprašanja sem na razpolago.

Hvala lepa.