Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Državna sekretarka, kolegice in kolegi! V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu Državni zbor vsako leto v aprilu mesecu sprejme načrt javnofinančne porabe za prihodnje obdobje. Fiskalna politika bo v letu 2024 zaznamovana s prenehanjem izjemnih okoliščin oziroma uporabe splošne odstopne klavzule na ravni Evropske unije, na podlagi katerih je bil v obdobju 2020 do 2023 možen odstop od fiskalnih pravil. V prihodnjem letu se bo torej ponovno vzpostavila zahteva po javnofinančni konsolidaciji, ki jo bo treba izvajati postopno, saj se bo le tako zagotovilo ohranjanje gospodarske rasti in zadosten obseg investicij. Odlok predlaga ciljne salde ter najvišje obsege izdatkov. Na splošno lahko ugotovimo, da se obseg javne porabe še naprej precej povečuje. Ob stalnem povečevanju javne porabe se lahko vprašamo, kako je možno, da na drugi strani vsak predlog za znižanje davkov tako razburja. Ko je prejšnja vlada predlagala postopno znižanje davkov za nekaj sto milijonov evrov, smo lahko poslušali strašenje, da bo sledil zlom javnih financ. V tem pa očitno ni težava, da se javni izdatki sektorja država v dveh letih povečajo za več kot 3 milijarde, v dveh letih za več kot tri milijarde povečanje javnih izdatkov. Seveda razumemo, da delovanje države zahteva svoja javnofinančna sredstva. Na drugi strani pa si želimo, da bi tudi država bolje razumela, da je treba včasih prisluhniti tudi davkoplačevalcem in gospodarstvu. Postajamo vse manj, to je naša ocena, postajamo vse manj atraktivna destinacija za vlagatelje, predvsem zaradi nepredvidljivosti. Zgolj leto časovnic ne bo prineslo predvidljivosti. Hrvati pravijo, da postajajo meka za tako imenovane digitalne nomade. Ministrica za digitalno preobrazbo pa nič. A to zgolj mimogrede.

Glede na to, da je Slovenija v skupini OECD po zbranih prispevkih prva država, je res čudno, da moramo tako pokojninsko kot zdravstveno blagajno financirati še iz proračuna. Skrajni čas je, da se vsi skupaj zavemo, da potrebujemo reformo organiziranosti tako pokojninskega kot zdravstvenega sistema. V sisteme vložimo vedno več sredstev, boljših rezultatov pa ni. V tej luči je povsem zgrešen tudi zadnji predlog koalicije glede novega obveznega, podčrtujem obveznega prispevka, ki bo nadomestil prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Javnofinančni scenarij osnutka programa stabilnosti ob danih makroekonomskih napovedih in ob upoštevanju trenutno veljavne zakonodaje je izpostavljen številnim negativnim tveganjem, zlasti zaradi nedorečenih učinkov napovedanih reform. Naravnanost fiskalne politike hkrati nakazuje precej omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v prihodnjih letih. Omejen prostor za delovanje nakazujeta tudi velika odzivnost javnofinančnih agregatov na že manjša odstopanja makroekonomskega scenarija in naraščajoči transferji v sklada socialnega zavarovanja. Govorim seveda o zdravstveni in pokojninski blagajni. Že osnovni scenarij osnutka programa stabilnosti 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kaže na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni ravni vrstni, postopni vrstni red uvajanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov. Po naši oceni so torej reforme nujne, predvsem, predvsem reforme sistemov socialnega varstva in seveda tudi druge reforme.

Kolegice in kolegi, glede na to, da gre pri proračunskih, pri ključnih proračunskih dokumentih za ključne vladne dokumente oziroma ključne dokumente vladne koalicije, kjer se postavlja ločnica med koalicijo in opozicijo, bo Nova Slovenija predvsem seveda glede na vsebino odloka glasovala proti predlogu tega odloka. Tudi sicer bi glede na umirjanje situacije po covid in energetski krizi lahko pričakovali nekoliko bolj ambiciozno umiritev rasti javnih izdatkov v prihodnjih letih, kar bi omogočilo tudi resno znižanje davčne obremenitve dela. Za zaključek veseli nas pa napoved Vlade, da se bodo prihodki sektorja država v letu 2023 povečali za 9,1 % glede na leto prej, predvsem kot posledica ugodnih razmer v gospodarstvu in povečane inflacije. Gre za rezultate prejšnje vlade, kar hočeš nočeš morate priznati tudi kolegice in kolegi iz koalicije. Hvala lepa.