Spoštovani.

Fiskalna politika bo v naslednjem letu zaznamovana s prenehanjem izjemnih okoliščin oziroma uporabe splošne odstopne klavzule na ravni Evropske unije, na podlagi katerih je bil v obdobju 2020 do 2023 možen odstop od fiskalnih pravil. Najprej je potrebno poudariti, da ob pripravi fiskalnih ciljev še vedno obstajajo negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnega položaja, energetske krize in inflacije. Ob slednji je še težje ocenjevati posamezne javno finančne komponente za naslednja leta.

Okvir fiskalnih ciljev za obdobje 2024 do 2026 temelji na podlagi ocen prihodkov, ki izhajajo iz makroekonomske napovedi in sprejetih ukrepov. Vlada v prihodnjih letih načrtuje postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Že v naslednjem letu je tako predviden javnofinančni primanjkljaj pod referenčno maastrichtsko mejo 3 % BDP, ki se bo v prihodnjih letih še nadalje zniževal. Hkrati je v tem obdobju predvideno tudi postopno zniževanje deleža dolga sektorja država, ki bo v prenovljenem okviru ekonomskega upravljanja predvidoma ključni pokazatelj vzdržnosti javnih financ. Delež bruto javnega dolga naj bi se tako do leta 2026 znižal pod raven iz leta 2019. in bo znašal okoli 63,5 BDP.

Če se dotaknemo le nekaj ključnih kazalnikov. K sreči razpolagamo z veliko proračunsko likvidnostno rezervo, ki predstavlja določen manevrski prostor za hitrejše zniževanje dolga in nudi odpornost za morebitno nadaljnje zaostrovanje pogojev financiranja. Bonitetne ocene Republike Slovenije ostajajo zgodovinsko visoke, na prihodkovni ravni pa naj bi bila rast davčnih prilivov zaradi daljšega vztrajanja visoke inflacije kljub upočasnitvi višja kot pred epidemijo. Gospodarska rast se bo letos občutno umirila, vendar bo višja od jesenskih pričakovanj. V prihodnjih dveh letih se pričakuje nekoliko višjo rast BDP, 2,5 % leta 2024 in 2,6 leta 2025. V letu 2023je tako raven izdatkov še vedno visoka zaradi ukrepov, ki naslavljajo energetsko krizo in draginjo, ki pa se v letu 2024 ne načrtuje več. Ukrepi za lajšanje posledic Covid-19 epidemije pa se bodo v letu 2023 iztekli. Zagotovljeno je, da na dolgi rok izdatki ne rastejo hitreje kot proizvodne zmogljivosti gospodarstva oziroma potencialnega BDP. Vrednost energetskih ukrepov je v letu 2022 znašala okoli 2,2 % BDP, na podlagi doslej sprejetih ukrepov pa se ocenjuje, da bo vrednost ukrepov v letošnjem letu maksimalno v višini 1,6 BDP. Manjši del izplačil pomoči podjetjem se glede na zakonsko časovnico pričakuje tudi za leto 2024.

Javno finančno konsolidacijo bomo spričo neštetih kazalnikov izvajali postopno, saj bomo le tako ohranjevali gospodarsko rast in zadosten obseg investicij. Fiskalni svet je projekcije v programu stabilnosti ocenil kot pretežno realistične oziroma glede na makroekonomsko napoved Umar skladne z načelom previdnosti. Opozarja pa, da bi morala fiskalna politika čim prej nasloviti izzive javnofinančnih posledic demografskih sprememb. In res, če pogledamo izdatke pokojninske blagajne, se bodo ti med leti 2024 in 2026 povišali za več kot 800 milijonov evrov. Vlada zato pripravlja in usklajuje strukturne spremembe, povezane s sistemom pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kakor tudi s sistemom usposabljanja in izobraževanja.

Ob vsem tem pa se v Svobodi predvsem zavedamo, kako pomembno bo v prihodnosti zvišati dodano vrednost. Tudi zato je pred nekaj dnevi predsednik Vlade na Gospodarski zbornici Slovenije podpisal dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko, saj višje dodane vrednosti brez inovacij in znanja ne bomo dosegli.

Na koncu želimo še izpostaviti, da je pred kratkim, 14. aprila, izšel Debt Sustainability Monitor 2022, ki ga vsako leto objavi Evropska komisija in Slovenijo glede srednjeročne vzdržnosti javnega dolga uvršča v srednjo tveganost. Smo torej na dobri poti, da se brez večjih prask izvijemo iz primeža dveh precej hudih kriz v krajšem časovnem obdobju in ob tem ohranimo zdrave javne finance in zaupanje finančnih trgov.

Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog odloka soglasno podprli.

Hvala lepa.