Spoštovana, spoštovani.

Srednjeročni fiskalni okvir oziroma Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 je pomemben instrument vodenja fiskalne politike in drugih politik, saj predstavlja fiskalni prostor, ki je državi na voljo. V programu stabilnosti 2023, ki je priložen fiskalnemu okviru, je njegova podrobnejša vsebinska obrazložitev, za katero dovolite, da jo predstavim.

Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja proti referenčni vrednosti 60 % bruto domačega proizvoda, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti. Skladno s temi izhodišči vlada za leto 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 % bruto domačega proizvoda, ki se nato postopno nadalje znižuje v prihodnjih letih na 2,2 % BDP leta 2025 in 1,3 % BDP v letu šestindvajset. V načrtovanem obdobju izdatki rastejo počasneje od rasti nominalnega potencialnega bruto domačega proizvoda, sočasno pa se ohranja visok delež javnih investicij, financiran pretežno iz evropskih sredstev ob zagotavljanju ustrezne lastne udeležbe, ki bo v povprečju znašal več kot 5 % bruto domačega proizvoda. Obseg javnih financ na letni ravni znaša preko 30 milijard evrov, v letu 2026 celo 23 … Celo 32,5 milijard.

Domači Zakon o fiskalnem pravilu nalaga, da se v srednjeročnem okvirju, torej odloku, definirajo zgornje meje izdatkov in saldi za vse štiri blagajne javnega financiranja. Fiskalni okvir je pripravljen na podlagi spomladanske napovedi Urada za makroekonomske raziskave in razvoj, javnofinančne slike preteklega leta in ob upoštevanju obstoječe že sprejete zakonodaje. Za državni proračun je ob teh predpostavkah načrtovan primanjkljaj v višini 2,3 % BDP v letu 2024, 1,6 % v letu 2025 in 1,2 v letu 2026. Skladno s temi saldi določena zgornja meja izdatkov, ki se giblje na ravni dobrih 15 milijard evrov na leto, upošteva višje odhodke pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja za financiranje zdravstvene in pokojninske blagajne, visoke redne uskladitve pokojnin in dolgotrajno oskrbo. Zvišujejo se tudi vplačila v proračun EU, stroški obresti, izdatki za znanost. Prav tako so načrtovani odhodki za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in za zagotavljanje prehodne likvidnosti. Pri načrtovanju odhodkov za kohezijska sredstva je upoštevan izvedbeni načrt programa 2021-2027. Za lokalne enote sektorja država, torej za občine, odlok v letu 2024 predvideva pretežno uravnotežen saldo, v naslednjih dveh letih pa rahel presežek v višini 0,1 bruto domačega proizvoda. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov v kumulativni višini okrog 3 milijarde evrov v prihodnjih letih omogočale izvajanje zakonskih nalog občin, pravočasno porabo sredstev EU in izvajanje zastavljenega investicijskega cikla. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno se za razliko od prakse v preteklih letih določa zgolj zgornja meja izdatkov. Obseg izdatkov za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je nominalno najhitreje rastoča blagajna in leta 2026 znaša 8,7 milijard evrov, omogoča izvajanje pokojninske in invalidske zakonodaje in ob tem upošteva redno usklajevanje pokojnin. Za zdravstveno blagajno, ki je na letni ravni težka preko 5 milijard evrov, se zgornja meja določa ob upoštevanju makroekonomskih napovedi sprejetih zakonskih sprememb, sprejete interventne zakonodaje za stabilizacijo zdravstvenega sistema ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Fiskalni svet je odlok in s tem smer fiskalne politike v letih 2024-2026 ocenil pozitivno, ob tem pa opozoril na tveganja, ki so pri srednjeročnem načrtovanju inherentno prisotna in se jih Vlada zaveda, zato bosta v končno verzijo programa stabilnosti vključeni analizo občutljivosti javnega dolga in na analizo občutljivosti javnofinančnih prihodkov. Opozoril je tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ, katere pomembnosti se Vlada zaveda, zato bo v fiskalni okvir ustrezno vključila finančne učinke reform, ko bodo sprejete. Spoštovani, fiskalni okvir bo osnova za pripravo državnih proračunov 2024-2025, ki se jih bomo lotili takoj po praznikih. Predlagam, da predlog sprejmete.

Hvala lepa.