Hvala lepa. Spoštovani! Naj vam predstavim Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2024-2026. Kot priloga je dodan tudi Osnutek programa stabilnosti 2023, ki predstavlja podrobnejšo vsebinsko obrazložitev odloka. Fiskalno politiko bo v prihodnjih letih zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Z letom 2024 se bo namreč na ravni EU prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula, ki je v zadnjih štirih letih omogočala odstop od fiskalnih pravil. S prihodnjim letom bo tako potrebno ponovno slediti veljavnim fiskalnim pravilom Pakta za stabilnost in rast, bodo pa zahteve vseeno nekoliko prilagojene v luči razprav o reformi celotnega okvira ekonomskega upravljanja, ki intenzivno poteka na ravni EU. Za obdobje 2024-2026 je tako ključno, da se zagotovi postopna odprava javnofinančnega primanjkljaja na način, ki hkrati podpira gospodarsko rast, zagotavlja pa tudi postopno zniževanje dolga proti referenčni vrednosti 6 % BDP.

Na fiskalno politiko je pomembno vplivalo tudi splošno makroekonomsko okolje. Po povečanju gospodarske aktivnosti za 5,4 % v letu 2022 Umar v najnovejši pomladanski napovedi za leto 2023 predvideva umiritev gospodarske rasti na 1,8 %, kar je višje od pričakovanj v jeseni, k čemur bodo pomembno vplivale tudi fiskalne spodbude. To kaže na pomen prilagodljive in odzivne fiskalne politike. V prihodnjih dveh letih se bo po predvidevanjih rast nekoliko pospešila, in sicer 2,5 % v letu 2024 in 2,6 % v letu 2025. Na fiskalno politiko v prihodnjem obdobju bo pomembno vplivala tudi inflacija, ki trenutno ostaja razmeroma visoka, kasneje pa se pričakuje njeno postopno umirjanje. Vseeno Umar ocenjuje, da bi se proti 2 % lahko postopno znižala šele po letu 2024. Glede vsebine samega odloka, skladno s temi izhodišči Vlada torej za leto 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj pod 3 odstotki BDP, ki se nato nadalje znižuje v prihodnjih letih, ob tem je pomembno, da v načrtovanem obdobju izdatki rastejo počasneje od rasti nominalnega potencialnega BDP. Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024 do 2026 za sektor država v letu 2024 torej predvideva primanjkljaj v višini 2,8 % BDP, v letu 2025 v višini 2,2 in letu 2026 1,3 % primanjkljaj BDP. V načrtovanem obdobju 2023 DO 2026 se ohranja tudi visok delež javnih investicij, saj bo v povprečju znašal več kot 5 % BDP. za državni proračun je predviden primanjkljaj v višini 2,3 % BDP v letu 2024, 1,6 % v 2025 in 1,2 % v letu 2026. Skladno s temi saldi določena zgornja meja izdatkov upošteva višje odhodke pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja, za financiranje zdravstvene blagajne, visoke redne uskladitve pokojnin ter dolgotrajno oskrbo. Zvišujejo se tudi vplačila v proračun EU in plačila obresti.

V odhodkih državnega proračuna je upoštevana tudi nadaljnja rast izdatkov za znanost. Prav tako so načrtovani odhodki za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in za zagotavljanje prehodne likvidnosti. Pri načrtovanju odhodkov za kohezijska sredstva je upoštevan izvedbeni načrt programa 2021 do 2027. Za lokalne enote sektorja država, torej občine, odlok v letu 2024 predvideva pretežno uravnotežen saldo, v naslednjih dveh letih pa presežek v višini 0,1 % BDP. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov o višini okoli 3 milijard evrov v prihodnjih letih omogočale pravočasno uporabo sredstev EU in izvajanje zastavljenega investicijskega cikla.

Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa se za razliko od prakse v preteklih letih določa zgolj zgornja meja izdatkov, Zakon o fiskalnem pravilu v tretjem odstavku 6. člena namreč ne predvideva, da se za pokojninsko in zdravstveno blagajno za posamezno leto določajo ciljni saldi, saj morata imeti glede na vsebino področij zakonov obe blagajni saldo izravnan. Največji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno se v odloku določa na podlagi upoštevanja najnovejših makroekonomskih napovedi z vplivom zlasti na višino rednega usklajevanja pokojnin in posledično njihovo rast ter učinkov sprejetih zakonskih sprememb. Za zdravstveno blagajno pa se zgornja meja določa ob upoštevanju najnovejše makroekonomske napovedi in z njo v povezavi predvsem višje napovedi rasti življenjskih potrebščin, sprejetih zakonskih sprememb sprejet interventne zakonodaje za stabilizacijo zdravstvenega sistema ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Spoštovani! Odloku je priložen tudi osnutek programa stabilnosti 2020-2023, ki temelji na predstavljenem odloku in je komplementaren nacionalnemu reformnemu programu. V letu 2024 se bo ob odpravi ukrepov za soočanje s krizami fiskalna politika postopno normalizirala, Vlada tako predvideva postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu BDP, hkrati se ohranja visok delež investicij za zagotavljanje odporne rasti. Ta trend je predviden tudi za leti 2025 in 2026, bodo pa načrti glede fiskalne politike nadalje dopolnjeni, ko bodo na ravni EU dogovorjene spremembe fiskalnih pravil. Hvala lepa.