Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim, tudi gostom, poslancem!

Pričakovana življenjska doba, kot je bilo povedano, se daljša in naš svet globalno se sooča z naraščanjem števila starejših. Zdravo staranje spreminja naš fokus razumevanja z odsotnostjo bolezni k dejavnim zmožnostim, ki omogočajo starejšim, da živijo polno in pa aktivno življenje skozi celo življenje. Ukrepi za izboljšanje zdravega staranja so potrebni zato na več ravneh, v več sektorjih, na eni strani tako za promocijo zdravja, za preprečevanje bolezni, za ohranjanje notranje zmogljivosti in pa tudi za omogočanje funkcionalne sposobnosti posameznika.

Po mnenju Ministrstva za zdravje in tudi Vlada Republike Slovenije, aktivno in zdravo staranje je posledica več dejavnikov in je pomembno skozi celoten življenjski ciklus. Skozi celotno življenje, od otroštva do starosti, lahko veliko naredimo, da bomo bolj zdravi in aktivni in v starejših letih, se pravi, da imamo neko, nek kredit, ostali čim dlje samostojni. Žal pa daljša življenjska doba marsikdaj vpliva tudi na povečano število oseb s kroničnimi zdravstvenimi težavami in ena izmed teh so tudi motnje v delovanju možganov, ki se kažejo kot nevrološke ali psihiatrične bolezni in le-te so veliko breme tako za posameznike, še posebej za svojce, za okolico, celotno družbo in pa tudi državo kot celoto, ker obremenjujejo zdravstvene, socialne, gospodarske, sodne in pa tudi kazenske sisteme držav. Kot je povedala že predsednica, demenca predstavlja enega največjih izzivov dolgožive družbe in Slovenija je država z dolgoživo družbo. Demografske spremembe so na eni strani odraz razvoja v moderni družbi in pa tudi dejstvo, kateremu je potrebno prilagoditi obstoječe sisteme in ureditve in tako ustvariti možnosti za kakovostno življenje vseh generacij in pa tudi za dostojno staranje, staranje. V Sloveniji se veča tudi breme bolezni in krepijo se potrebe za dolgotrajno oskrbo. V Sloveniji nimamo točnih podatkov glede prevalence in incidence demence, vendar število oseb z demenco narašča in ocenjuje se, da ima danes preko 40 tisoč prebivalcev Slovenije demenco. Slovenija je, kot je bilo že povedano, leta 2016 sprejela prvo strategijo za obvladovanje demence do leta 2020. Ta druga strategija obvladovanja demence, ki je predmet današnje razprave, naslavlja obdobje do leta 2030, pomeni nadaljevanje in pa tudi nadgradnjo načrtovanih in usklajenih dejavnosti za obvladovanje demence, kot jo je zastavila prva strategija. Demenca je bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco največ težav pri opravljanju vsakodnevnih nalog, pri katerih so praviloma bolj ali pa tudi manj odvisne od pomoči drugih. Zato je obvladovanje demence pomemben interdisciplinarni pristop in pa tudi medsektorsko sodelovanje. Zato me veseli, da smo danes na skupni seji za vzpostavitev demence prijaznega okolja, moramo poleg integrirane obravnave v lokalnem okolju izboljšati tudi pismenost o demenci, tako splošne kot posebnih javnosti, in pa vzpostaviti učinkovito sodelovanje vseh deležnikov v verigi oskrbe oseb z demenco. Posebno podporo, in to res poudarjam, moramo nuditi svojcem in drugim neformalnim skrbnikom oseb z demenco, saj lahko le-ti zaradi velikih obremenitev večkrat tudi sami zbolijo. Predlog strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 je bil v javni obravnavi od novembra do decembra lanskega leta in odziv strokovne in zainteresirane javnosti je bil zelo pozitiven. Delovna skupina Ministrstva za zdravje je preučila vse predloge in pa tudi pripombe iz javne razprave na svoji seji dne 21. 12. 2022 in pa vse relevantne pripombe tudi upoštevala.

Strategija je temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problemov demence in podobnih stanj. Naj poudarim nekaj namenov strategije. Se pravi, prvi je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnjega odkrivanja bolezni, ustrezne celostne postdiagnostične obravnave oseb z demenco, podpore svojcem in neformalnim skrbnikom, kot je bilo že povedano, destigmatizacija bolezni, razvoja globalno v celotni družbi, demenci prijaznega okolja in pa seveda tudi spodbujanje raziskovalne dejavnosti, ki je v Sloveniji na zelo visoki ravni. Strategija določa ukrepe, ki bodo zagotavljali po eni strani dostopnost do informiranosti prebivalstva o demenci, kar najbolje zadovoljevati potrebe oseb z demenco, njihovih svojcev ter pa tudi zagotoviti zadostno podporo v vseh okoljih. Posebna pozornost je v tej strategiji namenjena ranljivim skupinam prebivalstva. Strategija načrtuje ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel tudi za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji, za kakovost storitev in pa za izboljšanje poklicnih kompetenc izvajalcev v verigi oskrbe oseb z demenco. Ta center bo tudi spodbujal in izvajal raziskovalno delo in pa druge dejavnosti za obvladovanje demence v Sloveniji. Zlasti pa bo nacionalni center skrbel za učinkovito, strokovno, kakovostno in pa gospodarno izvajanje strategije ter spodbujal osveščanje in izobraževanje splošne in ciljnih javnosti za vzpostavitev demence prijaznih okolij. Strategija opredeljuje deset ciljev, ki si nekako logično sledijo in njihov namen je obvladovanje demence do leta 2030, pa če jih na kratko povzamem: spodbujanje preventivnih programov za zmanjševanje dejavnikov tveganja diagnosticiranja zgodnjih faz nevrokognitivnih motenj, izboljšanje dostopnosti do ustrezne in usklajene post diagnostične multidisciplinarne obravnave, uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo osebam z demenco. Pomembno je tudi spoštovanje dostojanstva oseb z demenco, zmanjševanje stigme ter osveščanje širše družbe, izobraževanje vseh poklicnih skupin na področju obvladovanja demence v soglasju s tem, kar se dogaja tudi v zdravstveni reformi, vzpostavitev zbiranja podatkov o demenci na nacionalni ravni, spodbujanje sodobnih raziskav o demenci, vzpostavitev nacionalnega centra za demenco in pa ustrezna obravnava oseb z demenco v času epidemije in v drugih izrednih razmerah. Sestavni del strategije, vsake strategije, tudi akcijski načrt, se pravi nek plan, po katerem se bomo ravnali, ki določa ukrepe za dobo od dve do petih let. Prvi akcijski načrt določa aktivnosti za leti 2023 in 2024 in večina teh ukrepov v prihajajočih letih je posvečenih pripravi analiz in pa strokovnih izhodišč oziroma dokumentov za implementacijo te strategije. Razlog za takšno odločitev je posledica pomanjkanja podatkov na eni strani in pa celostnega pristopa k načrtovanju obvladovanja demence na drugi strani. Kot sem že večkrat poudaril tudi na teh Odborih za zdravstvo, mi v Sloveniji moramo priti do realnih podatkov in na podlagi teh realnih podatkov nuditi sistematičen in enakopraven dostop do storitev na področju in območju celotne države na Ministrstvu za zdravje. Zato verjamemo, da bomo na podlagi usmeritve strategije za obvladovanje demence in pa strokovnih izhodišč oziroma teh dokumentov iz ukrepov prvega akcijskega načrta dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Z ukrepi za promocijo, preventivo, kurativo in pa psihosocialno rehabilitacijo bomo izboljšali dostopnost do zgodnje diagnoze in ustrezne obravnave oseb z demenco v demenci prijaznih okoljih ter v sodelovanju z vsemi deležniki krepili dejavnike za zdravo staranje.

Hvala za pozornost.