Najlepša hvala. Torej, kot je kolega Igor povedal, delo do sedaj je potekalo v okviru MDDSZ, zdaj se ekipa in naloge v precejšnji meri prenašajo na Ministrstvo za solidarno prihodnost, seveda pač ob stalnem in tesnem sodelovanju tako z Ministrstvom za delo kot z Ministrstvom za zdravje. Zdaj, če lahko nekoliko orišem ta socialnovarstveni vidik našega polja. Za nas bi rekel, da ima naloge obvladovanja demence predvsem dva ključna poudarka, ki predstavljata vodilo našim aktivnostim: na eni strani bolniki z demenco za kvaliteto svojega bivanja v vseh stadijih bolezni potrebujejo prilagojene storitve in programe socialnega varstva in na drugi strani je seveda dostopnost storitev in programov socialnega varstva tisto, kar bistveno pomaga pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja ter skrbi za obolelega družinskega člana. V preteklem obdobju so med našimi izvajalci zlasti domovi za starejše naredili pomembne korake pri razvoju sodobnih oblik dela z osebami z demenco in tudi ne v okviru investicij in prenove domov same, bi rekel, prostorske, prostorskega vidika, dostopnosti in primernosti za osebe z demenco. Veliko je bilo narejenega tudi na področju izobraževanja zaposlenih, tukaj seveda v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, in leta 2011 smo že skupaj s Skupnostjo socialnih zavodov pripravili usmeritve za delo z osebami z demenco v institucionalnem varstvu. Te usmeritve se tudi redno novelirajo in predstavljajo nek, bi rekel, ne pomoč, neka navodila izvajalcem pri oskrbi, vodič, če hočete. Tudi na področju izvajanja pomoči na domu v sedanji obliki so bili že narejeni prvi koraki v smeri prilagajanja storitev osebam z demenco in izobraževanja izvajalcem, vendar nas seveda ravno na tem delu skupnostne oskrbe čaka morda še največ dela. In priložnost, ki se seveda sedaj odpira, je prenova dolgotrajne oskrbe, v kateri bodo ravno skupnostne oblike oskrbe tiste, kjer bosta, bi rekel, teža in poudarek največja, kjer so tudi potrebe v tem smislu največje. In tukaj bo, bi rekel, ta vidik strategije glede demence ključen. Pomembno pomoč osebam z demenco zagotavljajo socialnovarstveni programi, tako z vidika informiranja, izobraževanja, svetovanja, kot tudi z vidika ponudbe samopomočnih skupin, prostovoljcev in vseh drugih oblik pomoči, kjer, kot vemo, so med najaktivnejšimi na tem področju nedvomno Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, ki tukaj opravlja res izredno pomembno in ključno vlogo tako pri osveščanju okolja kot pri premagovanju stigem. In neprecenljiva je seveda za osebe z demenco tudi pomoč mreže njihovih strokovnjakov, prostovoljcev Spominčice. Pomembno vlogo pri svetovanju in pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem imajo tudi centri za socialno delo. Število aktivnosti, ki so povezane s pomočjo osebam z demenco, aktivnosti, kot so na primer svetovanja, oprostitve, pomoč pri odvzemu poslovne sposobnosti, določitev skrbnika in tako naprej, te dejavnosti tudi v centrih za socialno delo so se v zadnjih letih bistveno povečale. In seveda MDDSZ je tudi aktivno sodeloval pri tej drugi strategiji za obvladovanje demence za obdobje do leta 2030. Zdaj v tem prestrukturiranju Vlade, kot rečeno, je ta teža naloge nekoliko prestavljena na Ministrstvo za solidarno prihodnost. In tudi, bi rekel, osrednja strokovnjakinja, gospa Janja Romih, za področje naslavljanja demence z vidika socialne varnosti, socialnega varstva je sedaj del naše ekipe na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Mogoče bolj proti koncu še glavni poudarki naših nalog v obliki strategije. Na področju institucionalnega varstva je cilj povečati število prilagojenih enot za osebe z demenco in zagotoviti tako prostorsko kot kadrovske prilagoditve za izvajanje sodobnih konceptov dela s to ciljno skupino. Tudi na področju institucionalnega varstva odraslih z motnjami v duševnem razvoju je cilj in je potreba prilagoditi posamezne bivalne enote za osebe z demenco in zagotoviti prostorsko in kadrovsko izvajanje sodobnih konceptov dela s to ciljno skupino ter seveda tudi okrepiti izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in podporo tudi staršem in zakonitim zastopnikom storitve v skupnosti. To je opredeljeno že v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva, zagotoviti okvirno tisoč 300 delovnih mest v dnevnem varstvu starejših. In v okviru teh delovnih mest bodo tudi prilagojene oblike zagotovljene. To bo zagotovilo prilagojene oblike dnevnega varstva za osebe z demenco. Seveda, tudi zelo pomembno je, da mora biti ta storitev na voljo v vseh slovenskih regijah, to pomeni, mora biti dejansko na voljo povsod po Sloveniji in vse dni na tednu, in kjer je pač potrebno, je tudi potrebno zagotoviti prevoz uporabnikov. Vedno večje povpraševanje je tudi po kratkotrajnih, to pomeni začasnih namestitvah, ki je za osebe z demenco in posebej njihove svojce zelo pomembna storitev in je tudi pač, bi rekel, ena izmed tistih dimenzij, ki jo bo v tem takoj sledečem obdobju potrebno bistveno okrepiti. Centri za socialno delo imajo tudi cilj in potrebo, da se zagotavlja redna izobraževanja za zaposlene v zvezi s prepoznavanjem demence, v zvezi s komunikacijo z osebami z demenco in zagotovitvijo potrebne podpore strokovnim delavcem ob obravnavi teh oseb in seveda tudi to mrežo storitev in programov socialnega varstva. Tu je pač referenca, ki jo določa tudi Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022-2030.

Torej, veseli nas, da nova strategija daje večji poudarek pri zagotavljanju multidisciplinarnega pristopa obravnave in ponudbe integriranih storitev. Pomembni se nam pa zdijo tudi protokoli, ki bodo začrtali poti in vsebino sodelovanja posameznih deležnikov.

In če dovolite, za konec še en kratek razmislek. V času tudi prenove dolgotrajne oskrbe, kajne, vse bolj spoznavamo, vse bolj dajemo poudarek na tem, da morajo biti storitve integrirane. In tudi demence v tem smislu seveda ne moremo videti samo kot bolezen, ampak jo v nekem smislu moramo videti tudi kot oviranost. In v tem smislu je potrebno, da damo, tako kot ustrezni medicinski obravnavi, je potrebno dati velik poudarek socialnemu pristopu. Lahko bi rekli, da socialni model je tukaj nekaj, kar bi želel podčrtati, socialni model, ki pomeni, da moramo osebe z demenco obravnavati kot legitimen del družbe v samem njenem središču, ne na njenem robu. To pomeni, da osebe z demenco, naš cilj je, živijo v skupnosti kot enaki državljani, katerih vrednote so tudi kot take pripoznane in spoštovane. Vprašanje demence, če lahko s tem zaključim, je torej v tem razmisleku tako vprašanje človekovih pravic kot vprašanje etike, etike z vidika, da moramo tudi pri osebah z demenco slediti imperativu avtonomije osebe, imperativu ohranjanja njene identitete kljub bolezni, ohranjanju njene osebnosti kljub bolezni, ohranjanju dostojanstva in sledenju njeni dobrobiti. In je vprašanje človekovih pravic, v smislu, da kolikor naslavljanje demence v družbi temelji na družbeni solidarnosti, eden izmed pomenov solidarnosti je dejstvo, da smo vsi v večji ali manjši meri odvisni drug od drugega. Temelji pa tudi na načelu spoštovanja človekovih pravic, torej pravice do enake obravnave vseh oseb, ne glede na oviranost, ne glede na bolezen, bolezensko stanje, s katerim imamo opravka.

Najlepša hvala.