Hvala lepa, predsednica.

Hvala tudi poslancu Vrtovcu za vprašanje in lep pozdrav odhajajočim mladim, srečno pot!

Kar se tiče davčne reforme je treba stvar vzeti v širšem kontekstu. Davčna reforma ni nikoli bila mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun in ta del v celoti zavračam. Nikoli ni bila ne interes ne namen Vlade, da bomo z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun. Nenazadnje so tudi analize pokazale, da v resnici kaj dosti manevrskega prostora na to temo sploh ni pri obdavčitvah. Obstaja pa nekaj nespornih dejstev in jih bom navedel ponovno. Slovenija je danes druga v Evropi po obdavčitvi dela, takoj za Slovaško. Slovenija je, žal, najslabša ali pa najbolj obremenjuje s socialnimi prispevki v Evropi in ta del zahteva osvežitev in ta del bo dobil osvežitev, bo pa ciljna osvežitev in na tem se bo delalo. Hkrati je Slovenija po premoženju na 22. mestu po obdavčitvi premoženja v Evropi ne pa nujno nepremičnin, premoženja. Ampak glede na to, da se je o tem na tem področju in predlogi, ki so takrat zaokrožili niso bili ne politično usklajeni še manj pripravljeni do te mere, da bi bili sploh zreli za javno obravnavo sem zelo jasno povedal, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena ne bo in tudi danes povem, da davčna reforma ni nekaj, kar je v ospredju, pa bom videl kaj je v ospredju. Cela Evropa se pripravlja na prihodnje fiskalno leto in na ponovno uveljavitev pakta stabilnosti, cela Evropa. Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje se te izjeme odpravljajo. Pakt stabilnosti, ki bo na aprilski seji tudi pred vami, tudi vi boste dobili ta okvir na naslednji seji, mislim, da je to še ta teden, bo natančno opredelil to vprašanje, o katerem ste me vprašali - na kakšen način bo Slovenija zagotovila vzdržnost javnih financ. V tem dokumentu boste videli, da ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi ostali ukrepi, vsi ostali ukrepi, ki pomenijo, da bomo pri reformah morali seveda upoštevati fiskalno vzdržnost in jo planiramo v okvirjih, ki vam bodo predstavljeni, je to zajeto. Zajeto je, da lahko pridemo z manj kot 3 % letnim primanjkljajem in hkrati zmanjšujemo dolg v povprečju približno za eno odstotno točko na leto. To je tudi znotraj teh pričakovanih okvirjev, novih okvirjev, ki jih bo Evropska unija sprejemala za prihodnje 7 obdobje. Fiskalni načrt, pardon, pakt stabilnosti, ki je pripravljen in ki ga boste dobili, je bil predebatiran z najeminentnejšimi makroekonomisti Slovenije v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja in to je najboljši odgovor na to, kje bomo našli denar.

Denar je znotraj okvirjev. Ali bo to pomenilo, da bomo morali spreminjati zakonodajo na marsikaterem področju? Ja, jo bomo pač spreminjali takrat, ko bo to potrebno, zagotovo pa ne na način kot je bil predstavljen in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa ali potnih stroškov, zagotovo ne z uvajanjem novih nepremičninskih davkov. Ne, stvar bo usklajena na drugem nivoju. Se priporočam za razpravo takrat, ko boste imeli pred seboj ta dokument, to bo v kratkem, do takrat pa lahko povem samo še enkrat. Davčne reforme, kot je bila predstavljena s strani nekaterih strokovnjakov, če hočete političnih funkcionarjev v preteklosti, je ne bo.