Govor

Samuel Žbogar

Hvala lepa, predsednik.

Hvala lepa za vprašanje, pa bom šel po vrsti.

Najprej glede odnosa Slovenije do Ljudske republike Kitajske, vezano na zadnje obiske oziroma nasploh na dogajanje v zvezi s Kitajsko. Slovenija v dvostranskih odnosih s Kitajsko redno izpostavlja svoja stališča glede Ukrajine in tudi apelira na Kitajsko, da uporabi svoj vpliv na Rusko federacijo zato, da pride do končanja vojne. Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ima zato tudi posebno odgovornost in na to jih stalno opozarjamo. Tudi sam med svojim obiskom na Kitajskem v začetku leta sem o tem govoril, tako z namestnikom ministra kot z ministrom samim.

Kitajska je pred obiskom oziroma ob obisku v Moskvi objavila načrt za reševanje krize v Ukrajini. Kjer so pomembne točke, kjer je pa, kjer pa tudi manjkajo določene točke. Pomembne točke so ta poziv k spoštovanju teritorialne neodvisnosti in suverenosti držav. Pomembno je, pomemben je poziv k neuporabi jedrskega orožja kot tudi grožnjam za jedrsko orožje. Pomemben oziroma del, s katerim bi se lahko tudi strinjali, je poziv k zaščiti civilistov in vojnih ujetnikov, manjka pa seveda zelo pomemben del v teh točkah, to je pa poziv Ruski federaciji, da se umakne iz Ukrajine in s tem tudi zaključi vojno.

To glede naših recimo pogovorov s Kitajsko, vezano na Ukrajino, sicer pa je, sicer pa je Kitajska že nekaj časa prepoznana kot tekmec in kot rival tako Evropske unije kot Zvezi Nato. Znotraj Evropske unije potekajo razprave o bodočih odnosih s Kitajsko, kot pomembno svetovno silo v vse bolj multipolarnem svetu in v tej smeri verjetno gre gledati tudi izjave predsednika Macrona ob obisku na Kitajskem. Mi ocenjujemo, da ne gre za nasprotja med stališči Evropske komisije, ki jih je predstavila predsednica komisije pred obiskom, in sedanjimi stališči Macrona, bolj gre za nianse, o katerih še potekajo pogovori znotraj, znotraj Evropske unije in bodo tudi potekali na pogovorih na Gymnichu, ki bo, ki bo potekal kmalu v Stockholmu. Tako da glede tega se nam ni treba opredeljevati, ali smo bolj na strani Macrona ali bolj na strani Evropske unije. Mislim, da smo za suvereno in avtonomno Evropsko unijo, ki je v najtesnejšem zavezništvu z Združenimi državami Amerike kot tradicionalnemu partnerju, s katerim delimo skupne vrednote, ki pa hkrati razvija neko avtonomno politiko do Kitajske kot ene od velikih sil, ki se vse bolj vzpostavlja v mednarodni skupnosti.

Glede kibernetskega napada v tem trenutku jaz kaj dosti od tega, kar je rekla ministrica v petek, ministrica Fajon v petek za medije, ne morem še komentirati. Tudi ni potrebe, da zapiramo za javnost, ker takih podatkov še nimam. Gre, mi smo še vedno v fazi ocenjevanja razsežnosti in posledic aktivnosti. Prvi korak je, da delujemo preventivno in zato smo najprej izklopili cel komunikacijsko-informacijski sistem in ga sedaj čistimo tega virusa ali karkoli pač to je in to še vedno traja ob tem, ko vzpostavljamo ponovno varnostni sistem v svoji mreži. Prezgodaj je še za poročilo o izvoru ali o storilcih tega kibernetskega napada. Verjamem, da ko bo ta faza najprej ponovne dokončne vzpostavitve delovanja mreže in polnost zavarovanja mreže in potem tudi analize celotne razsežnosti in od kje je napad prišel, verjamem, da potem bomo prišli z neko celovitejšo informacijo na OZP.

Glede Varnostnega sveta. Resnično, kampanja je zdaj v polnem teku oziroma resnično v finalu zadnji mesec pred glasovanjem 6. junija. Kot je opaziti, se zelo fokusiramo na Afriko, kjer smo ocenili, da smo zaradi svoje neprisotnosti mogoče šibkejši kot smo na drugih kontinentih. Zato tudi smo podprli obisk predsednice Državnega zbora v Afriki, trenutno je v Etiopiji in kasneje v Tanzaniji ministrica za zunanje zadeve, sam sem bil v Bocvani in Namibiji. Prihodnji teden organiziramo v Sloveniji tradicionalne afriške dneve s prisotnostjo osmih zunanjih ministrov, tako da mislim, da nam gre tudi na afriškem kontinentu sedaj v redu. Tako da za oceno, kje smo s kampanjo, mislim, da smo lahko še vedno previdno optimistični, seveda so pa volitve tajne in počakati bomo mogli 6. junij. Smo pa, smo pa, mislim, da previdno optimistični, no, tako.

Glede dveh ruskih vohunov, ki sta v sodnem procesu v Sloveniji smo, lahko rečem, da Slovenija oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve ne vodi preko zaveznikov oziroma zavezniki za nas ne vodijo nobenih pogajanj, vsaj ne, da bi mi o tem vedeli. Smo pa tudi sami prebrali to v medijih, v tujih medijih, ampak kot rečeno, mi ne pogajamo, zunanje ministrstvo ne pogaja in tudi mi nismo zaprosili zaveznikov, da se v našem imenu pogajajo.