Hvala za besedo. Lep pozdrav gostom in kolegom.

Uvodoma se moram zahvaliti za zelo široko podano poročilo in tudi predvsem predloge programa za naslednjih šest let in kje naj bi stvari izboljšali. Definitivno stvari, ki ste jih omenjali, so problem v slovenskem sodnem sistemu, pomanjkanje občutka pravičnosti tudi pri ljudeh, ki vidijo vse te velike opevane primere, ki ne doživljajo sodnih epilogov, korupcije, nasilja, organiziranega kriminala, pa tudi v zadnjem času veliko sovražnega govora in drugačnih oblik nasilja. Me pa definitivno od vsega v tem poročilu oziroma predlogih najbolj zbode v oči to, da Slovenija še vedno nima urada za odvzem premoženjske koristi, kjer so bile države članice Evropske unije s strani Evropske komisije pozvane, da tega ustanovijo do leta 2014. To pomeni, da deset let zamujamo, še vedno nimamo takega urada. Verjetno bi to pripomoglo k več transparentnosti na tem področju, pa predvsem kakem odvzemu nepojasnjenega premoženja, premoženja nepojasnjenega izvora in spremljanju. Tu smo pa itak Slovenci verjetno mojstri v svetovnem merilu. Naj omenim Slovenija, edina članica EU, ki tega nima narejenega, smo pa mojstri tega, da nimamo podatkov, da je vse netransparentno, da je nemogoče državnim ustanovam, ki so odgovorne za delovanje in učinkovito trošenje javnega denarja pridobiti podatke, tudi podatke o premoženjski koristi oziroma sploh premoženjskem stanju in pozdravljam to, da si prizadevate za vzpostavitev nekih enotnih evidenc združenih s strani različnih organov, podprtih verjetno s pomočjo digitalizacije in nekaj podpornega kadra, ker to definitivno je rak rana Slovenije.

Zdaj, če se še malo dotaknem vladavine prava pa termina pravno varstvo. Velikokrat sem že tu notri izpostavil, da se meni pravno varstvo zdi zgolj neka fraza, ki je zlorabljena s strani kriminalcev in poštenim ljudem ne služi, zloraba postopkov že v štartu, da sploh ne pride do obravnav, tega se dogaja veliko. Kako lahko pri tem pomagamo poslanci, Vlada? Kje je potrebno zakonodajo spremeniti, sprejeti, da se bo tem stvarem streglo drugače? Kriminalci so vedno korakali dva v prednosti, ker se ne rabijo držati nobenih pravil, mi pa imamo sprocesiran pravni sistem, kjer moramo verjetno tudi zaradi določenih korakov v postopkih, sami sebe postavljamo še dva koraka nazaj in je nemogoče verjetno tudi odkrivati in pridobivati relevantne podatke. Tudi pri premoženju, če govorimo o raznoraznih zelo odmevnih primerih v javnosti, kjer nekateri svoje premoženje prenašajo na sorodnike, na prijatelje in podobno, verižijo lastništva, zgodi se pa malo ali pa nič.

Zdaj glede pripada in ovadb, me zanima. Koliko dela ima tožilstvo z recimo ovadbami po Kazenskem zakoniku zaradi posedovanja mehkih drog, na primer marihuane. Mislim, da je teh primerov skoraj 2 tisoč, ker na periferiji policija drugače obravnava tiste, ki imajo za lastno uporabo nekaj sadik ali pa kako travo in gre to po kazenskem postopku, v velikih mestih ponavadi o ZPPD, kjer je to prekršek. S tem, recimo Nemčija gre zdaj v spremembo zakonodaje, kjer bodo do določene mere stvari sploh razbremenili tožilstva, sodišča in s tem zmanjšali pripad zadev in celo za 1,5 milijarde je ocena vrednosti, bodo imeli manj stroškov z delovanjem na tem področju.

Pri nasilju v družini pa v zadnjih dnevih videnem tem spletnem nasilju, ki je predvajano, me zanima, kakšne ukrepe. Bilo je omenjeno tudi zapestnice in podobne stvari, za spremljanje tistih, ki so nasilni, pa predvsem pozdravljam to izločanje iz družine nasil nasilneža, ne pa kontra, ne. Mi ljudi, ki so ustrahovani in priče, ki so žrtve nasilja, damo stran iz svojega doma.

Medijska zakonodaja. Veliko imamo tako imenovanih slap tožb, kjer se pač nekdo postavi v obrambni položaj in že napade prijavitelja ali pa medij, ki razkriva določene stranpoti. Kako je možno te stvari zaobiti, da ne bodo teh manevrskih tožb toliko vlagali?

Hitri postopki, ki ste jih omenili, fast track sojenje. Me zanima, kako uravnotežiti kaznovalno politiko na tem področju pa predvsem pohitriti postopke. Kaj bi bilo potrebno tukaj spremeniti?

Pri tej agenciji me še zanima, omenjena je dodaten urad. Ali ni to možno v sklopu enega urada, ki vodi zavarovanje premoženja in dela s tem premoženjem? A je to mogoče prenesti tudi na kakšno že obstoječo ustanovo, ki upravlja z državnim premoženjem? To.

Pa še ena stvar me zanima. Pri Zakonu o zaščiti prijavitelja, koliko menite, da bo to vplivalo na delo naprej, predvsem pri prijavah raznih koruptivnih praks?

Hvala.