Govor

Igor Lučovnik

Hvala lepa.

Lep pozdrav obema predsednicama in poslankam in poslancem teh dveh odborov in komisije.

Državnotožilski svet je v skladu s svojimi pooblastili iz Zakona o državnem tožilstvu podal dokončni predlog v zvezi s kandidaturo kandidata, ki je bil prijavljen na razpis za generalnega državnega tožilca. Kot veste je kandidat bil edini prijavljen in v zvezi z njegovo kandidaturo je Državnotožilski svet tudi opravil celotno proceduro in potem tudi odločanje ter sprejem dokončnega predloga. Kot sem rekel, Državnotožilski svet je predlog oblikoval po postopku določenem v 113. členu v zvezi s 111. in 112. členom Zakona o državnem tožilstvu in pri tem predlogu zlasti upošteval kandidatov strateški program dela državnega tožilstva kandidatovo predstavitev na ustnem razgovoru ter njegovo strokovno usposobljenost ter posebno znanje in dosežke v zvezi z opravljanjem državno tožilske službe. Tako je Državnotožilski svet po predhodno prejetem mnenju Vlade Republike Slovenije povabil kandidata na razgovor, ki smo ga opravili na 99. redni seji, na kateri je sodelovalo vseh devet članov in tudi glasovalo o tem dokončnem predlogu vseh devet članov.

Imate veliko podatkov o kandidatu že v gradivu, tako da verjetno nima velike potrebe, da bolj podrobno opisujem kandidatove dosedanje zadolžitve. Na kratko bi le rekel, da je praktično celotna njegova kariera od strokovnega sodelavca, z izjemo prvega leta službe po državno pravniškem izpitu, pravzaprav potekala ves čas v tožilski organizaciji in to tudi do prevzema funkcije generalnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Tako je ta karierna pot potekala od strokovnega sodelavca do imenovanja na funkcijo pomočnika okrožnega državnega tožilca, kar je po noveli zakona danes enako okrajnemu državnemu tožilcu. V tem času je opravljal funkcijo, kasneje dobil funkcijo okrožnega državnega tožilca, to je leta 2004, sodeloval v vrsti aktivnosti na tem tožilstvu, postal namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in kasneje vodja okrožnega državnega tožilstva. Leta 2017 pa je nastopil funkcijo generalnega državnega tožilca. V tem obdobju je opravljal tudi vrsto nalog vodje različnih delovnih skupin. Bil je tudi član Državno tožilskega sveta, tako da v tem delu ocenjuje Državno tožilski svet, da je njegovo strokovno znanje, izkušnje dovolj obsežno in dovolj kvalitetno, da je iz tega razloga možno podati predlog za imenovanje.

V zvezi s strateškim programom dela državnega tožilstva, ki ga je izdelal kandidat, pa je v oceni stanja izpostavil predvsem kritično pomanjkanje števila državnih tožilcev in še posebej je poudaril, da je odhod tožilcev pravzaprav večji od prihoda. Podobne težave so tudi s pomanjkanjem javnih uslužbencev. V oceni tveganj in priložnosti za izboljšanje delovanja državnega tožilstva ponovno izpostavlja kadrovsko podhranjenost tožilstva ter hkrati opozarja na vrsto novih pristojnosti in delovnih obremenitev, ki so posledica sprememb kazenske zakonodaje v zadnjih letih, kar še toliko bolj povzroča težave pri zagotavljanju rednega in kakovostnega dela. Zato predlaga oziroma pričakuje nemudno, takojšnjo popolnitev državno tožilskih mest in mest javnih uslužbencev. Hkrati s tem pa naj bi ustrezno zagotovili pogoje dela in spodbudno delovno okolje. Izpostavil je tudi izboljšanje kakovosti strokovnega dela državnih tožilcev, pri tem razmišlja v to smer, da naj bi se doseglo tudi, kar naj bi se doseglo tudi z udeležbo na specialističnih in področnih izobraževanjih. Skratka, v tem svojem strateškem programu opozarja na vrsto težav, s katerimi se državnotožilska organizacija srečuje, hkrati pa predlaga tudi, da je nujno potrebno nadaljevati in zaključiti z noveliranjem Zakona o državnem tožilstvu. Opozarja na problem razmerja med imenovanimi in dodeljenimi državnimi tožilci na specializirano državno tožilstvo in pa tudi na problem nedorečenosti pooblastil v zvezi z upravo tožilske organizacije, med vodjo specializiranega državnega tožilstva in vodjo posebnega oddelka. Ob vsem tem je Državnotožilski svet zaključil, da je kandidatu strateški program za delo državnega tožilstva celovit, konkreten in ambiciozen ter tudi širše umeščen v kriminaliteno politiko, pregled njegove vsebine pokaže dobro poznavanje tematike in širino kandidata, ki natančno, konkretno in izčrpno obravnava vsa zahtevana področja tako na državnem nivoju kot tudi širše.

V zvezi s kandidatovo predstavitvijo na ustnem pogovoru, razgovoru prav tako ugotavljamo, da je kandidat na ustnem razgovoru nastopil prepričljivo, suvereno, njegov nastop je bil zelo konkreten in se mu je delovanje državnega tožilstva na ravni celotne države, njegova umeščenost in širši družbeni kontekst je v njegovem dobrem poznavanju teh razmer.

V zvezi s strokovno usposobljenostjo kandidata sem nekaj že uvodoma povedal glede njegove karierne poti. Dejstvo pa je, da je poleg teh funkcij, ki jih je opravljal, sodeloval pri vrsti delovnih skupin in tudi v mednarodnem prostoru tako v letih od 2001 do 2022 na sedežu Eurojusta sodeloval kot udeleženec prisoten na več delovnih posvetih in koraki koordinacijskih sestankih, tudi na od leta 2017, ko je postal generalni državni tožilec, na več plenarnih forumih generalnih tožilcev. Ob teh prilikah je tudi sodeloval s svojimi prispevki, tako recimo na zasedanju mreže generalnih tožilcev s prispevkom o digitalnih dokazih in kazenskih postopkih in da ne bom predolg tega je v našem dokončnem predlogu veliko naštetega, tako da tudi iz tega zornega kota Državnotožilski svet ugotavlja, da je kandidat primeren za imenovanje za generalnega državnega tožilca.

V zvezi s tem bi samo še dodal, kakšna so pravzaprav pričakovanja Državnotožilskega sveta do kandidata, ko bo opravljal funkcijo generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet od kandidata, ki bo opravljal pomembno funkcijo, pričakuje, da ima izdelana stališča do vseh strateških vprašanj, ki jih tudi jasno in odločno zastopa tako v strokovni kot tudi v laični javnosti ter da ima jasno in konkretno vizijo državnega tožilstva v prihodnost, o tem smo se pogovarjali na razgovoru s kandidatom. Prav tako Državnotožilski svet od kandidata za generalnega državnega tožilca pričakuje, da se bo tekom svojega mandata vseskozi proaktivno udejstvoval v smeri zagotavljanja spodbujanja delovnega okolja za vse zaposlene v državnotožilski organizaciji in v smeri zagotavljanja takih pogojev za delo, ki krepijo samostojnost oziroma neodvisnost državnih tožilcev. Nadvse pomembno je namreč, da v državnotožilsko organizacijo vstopajo predvsem najboljši kadri in tudi v njej ostajajo.

Skratka, glede na vse navedeno, Državnotožilski svet je po odločanju in po tehtni vsebinski presoji na podlagi vsega navedenega prišel do enotnega zaključka, da kot kandidat za imenovanje na mesto generalnega državnega tožilca Republike Slovenije kandidata predlaga gospoda Draga Šketa. Hvala lepa.