Hvala.

Spoštovani predsednik Odbora za obrambo dr. Premk, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Baković, poslanke in poslanci, vsi navzoči!

Dovolite, da v tem uvodnem delu kratko predstavim material, ki je danes pred nami oziroma ki smo ga posredovali v Državni zbor.

Kot vemo, je Republika Slovenija skupaj s 24 državami članicami Evropske unije leta 2017 pristopila v stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe Evropske unije, to je tako imenovani PESCO. S svojo zavezo, s svojo vključitvijo smo se tudi zavezali, da bomo izpolnjevali te zaveze, in sicer preko izvedbenega načrta izpolnjevanja kriterijev in zavez Republike Slovenije. Vsako leto Slovenija kot vse ostale članice Evropske unije posreduje visokemu predstavniku za skupno zunanjo varnostno politiko posodobljen izvedbeni načrt. Predloženi načrt je torej dopolnjen in zajema poročilo o doseganju zavez za nazaj iz nacionalnega izvedenega načrta za leto 2022, zajema pa tudi nacionalni prispevek za doseganje zavez za leto 2023 ter okvirne predhodne opombe glede prispevanja k doseganju zavez za obdobje 2024-2025.

Ta Vlada seveda nadaljuje angažiranje Slovenija v obrambno varnostnih strukturah Evropske unije in eden izmed pomembnih inštrumentov ostaja tudi za nas vse skupaj PESCO kot takšen. Zato Slovenija sodeluje kot članica v projektih PESCO, v sedmih projektih PESCO in v šestih, kjer imamo status opazovalke. Torej, članica smo v projektu vojaške mobilnosti. Vojaška mobilnost je pomemben projekt ne samo za Ministrstvo za obrambo, ampak tudi za Republiko Slovenijo kot takšno. Kot veste, smo se večkrat o tem pogovarjali tudi v okviru obrambnih izdatkov in načina, kako bomo le-te uporabljali. In seveda v prihodnje bomo še intenzivneje peljali svoje aktivnosti skozi tako imenovano vojaško mobilnost v Republiki Sloveniji.

Drug pomemben projekt je mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora za operacije, kjer je nosilna država članica Nemčija in cilj projekta je izboljšati strateško logistično podporo. Če nas so, nas kaj v zadnjem, torej zadnje leto, dobro leto vojne v Ukrajini in agresije Rusije na Ukrajino, nas je naučilo, je tudi to seveda, da logistika je še kako pomembna in seveda Slovenija kot država je tudi sama tista, ki je na nekem presečišču logistične smeri zahoda na vzhod in ta projekt je tudi pomemben s tega vidika za nas.

Posebno pozornost namenjamo tudi tako imenovani kemični, biološki, radiološki in jedrskemu nadzoru kot storitev, torej RKBO, po domače povedano, je pomembno, pomembno področje tudi v ministrstvu in skozi ta projekt EU-ja, PESCO, kakor tudi skozi določene aktivnosti, ki jih peljemo doma, krepimo te zmogljivosti, zavedajoč se, kako pomembno je to vse skupaj za našo državo.

Integriran evropski center za skupno usposabljanje in simulacije. Ta… namen tega projekta je vzpostaviti vozlišče za taktično usposabljanje in simulacije, da bi skozi razpršeno vodenje in vključujoč več nacionalnih zmogljivosti za usposabljanje lahko vzpostavili taktično usposabljanje in simulacijska spletna mesta v Evropi. Torej, izdelava različnih načinov usposabljanja, ki ni fizično, je seveda tisto, kar je nek sodoben trend in tudi tukaj v Ministrstvu za obrambo za potrebe predvsem Slovenske vojske krepimo te zmogljivosti in jih bomo še v prihodnje, torej, razne oblike simulatorjev.

Enote za hitro odzivanje in kibernetske grožnje in medsebojno pomoč na področju kibernetske varnosti je seveda naslednji projekt, 5. projekt znotraj Evropske unije. O kibernetskih napadih, kibernetski obrambi, kibernetskih zmogljivostih, je, je mogoče tukaj, zdaj ni čas, da o tem na veliko razpravljamo, ampak vendarle, torej tudi Evropska unija kot Zveza Nato, kot posamezne države članice so vedno znova predmet različnih kibernetskih napadov in krepitev zmogljivosti na eni strani in seveda izmenjava izkušenj, pomoči, podpore je tisto, kar je najboljši način, da se zoperstavljamo zoper to permanentno vojno, kot ji lahko rečemo, kibernetsko vojno.

Energetska operativna funkcija je 6. projekt, kjer sodelujemo. Namen tega projekta je razvoj in implementacija operativne funkcionalnosti na energetskem področju in 7. projekt, nova generacija malih brezpilotnih letal. O brezpilotnikih smo veliko že govorili, tukaj gre seveda za prepletanje tako nacionalnih zmogljivosti, nacionalnih projektov, ki jih razpisujemo, kakor tudi vpetost Slovenije v PESCO, konkretno evropski projekt na področju brezpilotnikov in tukaj tudi, to je tudi eno tako področje, ki bo seveda v prihodnje še, v katerem, kateremu bomo v prihodnje tudi na Ministrstvu za obrambo namenili še več pozornosti.

Status opazovalke pa imamo na tako imenovanih projektih Posredna strelska podpora. Tu je, tukaj gre za vzpostavitev mobilne natančne platforme za artilerijo, ki bo prispevala k bojnim potrebam EU v vojaških operacijah, ne. Torej, če se spomnimo nazaj, velikokrat je bilo tudi govora, kako daleč bo Evropska unija šla na področju klasične vojaškosti, vizavi tega, da je seveda tukaj v evropskem, evroatlantskem prostoru Zveze Nato. Treba je povedati, da Evropska unija tudi tukaj krepi te zmogljivosti, Slovenija sodeluje in bo tudi sodelovala pri teh tako imenovanih bolj vojaških projektih.

Operativno jedro za odzivanje na krize pri EUFOR je naslednji projekt. Prva faza tega projekta bo predvsem implementacijska študija, Slovenija tukaj ima status opazovalke, kot sem že napovedal. Akademsko in inovacijsko vozlišče EU za kibernetsko varnost, torej še eno, še en projekt s področja kibernetske varnosti, ki je seveda na mizi in tudi, kot sem dejal, tukaj bodo stvari se razvijale v prihodnje.

Strateški zračni prevoz velikega tovora, torej cilj projekta je zagotoviti strateško napotitev vojaških sil, predvsem velikega tovora. Tukaj kot država seveda uporabljamo tako imenovani strateški »air lift« zmogljivosti znotraj Zveze Nato in bomo in bomo te, te, torej in, to financiramo, sofinanciramo in tudi uporabljamo, da rečemo, tako imenovane ure naleta s strani velikih letal, ki nam omogočajo te strateške premike.

Matične postaje za roj brezpilotnih letalnikov, torej še en projekt ker imamo status opazovalke, torej v ministrstvu pa tudi imamo zunaj oziroma je že v izvajanju projekt zoperstavljena, roju brezpilotnih letalnikov. To je torej še nadgradnja vseh teh brezpilotnih zmogljivosti, ko si seveda predmet napada roja, torej velikega števila, večjega števila brezpilotnih letalnikov in ti projekti, torej imamo status opazovalke tako na EU kakor tudi doma razvijamo, podpiramo projekt, ki se dogaja pri nas in jaz mislim, da tukaj bo kar en dober izplen vsega tega.

Manjša prilagodljiva orožja z daljšim časom zadrževanja je pa projekt, katerega cilj je zagotoviti Ministrstvu za obrambo novo majhno orožje cenovno nižjega ranga z običajnimi in rotacijskimi zračnimi sistemi s posadko ali brez posadke, ki lahko v realnem času ciljajo oklepna vozila z zanemarljivo stransko škodo in samodejnimi funkcijami. Torej govorimo v bistvu o razvoju novih orožij, ki so seveda ciljno usmerjena zoper tarčo in pri tem povzročajo minimalno, tako imenovano kolateralno škodo. Torej, to so ti projekti kjer sodelujemo kot članica ali pa kot opazovalka Torej vidimo, da Slovenija je tukaj aktivna, in da bo tudi bolj aktivna v obdobju, ki prihaja.

Torej, če še na kratko povem par izhodišč glede samih zavez in kriterijev v obdobju 2023 - 2025 znotraj tega, znotraj PESCO, je prvi sklop zavez in kriterijev seveda obsega redno letno povečanje obrambnih proračunov, srednjeročno rast obrambnih investicijskih sredstev do višine 20 % in povečanja deleža za razvoj in raziskave do 2 % procenta odstotkov. Torej tukaj vidimo, da v bistvu nekako Evropska unija sledi smernicam, ki jih imamo tudi znotraj zveze Nato, torej 20 % za investicije aktualnega proračuna in seveda znotraj tega 2 % za raziskave, razvoj in inovacije in kot smo lahko tudi, smo se tukaj na Odboru za obrambo večkrat pogovarjali, Slovenija je presegla v lanskem letu, torej prvič 20 % za raziskave, razvoj, pardon, za investicije, ob tem, da seveda ta odstotek je celo 29 %, če upoštevamo zraven še investicije v infrastrukturo, kajti po novem ta statistika, ki je včasih zajemala tudi investicije v infrastrukturo, ne zajema več tega, ampak zgolj investicije v zmogljivosti, torej v bojne sisteme in podobne zadeve. To je teh 20 %, medtem ko 2 % proračuna je namenjeno, torej je ciljno stanje za raziskave, razvoj in inovacije in letos bomo tam na 1,5 % plus v Sloveniji in naslednje leto bomo glede na sprejeti že proračun Ministrstva za obrambo zanesljivo presegli 2 %, torej tega ciljnega stanja, kar pomeni, da seveda nekako Slovenija skuša tukaj oziroma lovimo zaostanke iz preteklosti. Samo primerjalno, torej v lanskem letu je bilo za raziskave, razvoj slaba 2,5 milijona, letos je 12,5, torej govorimo ob skoraj 6-kratnem povečanju indeksov v letošnjem proračunu in naslednjem letu 23 milijonov, kar potem pomeni to preseganje teh 2 % in s tem nekako smo na zemljevidu znotraj obeh organizacij kot tista država, ki se zaveda izzivov prihodnosti, predvsem skozi raziskave, razvoj in inovacije.

Tretji sklop o katerem bi pa želel še nekaj povedati, je pa seveda sklop zavez in kriterijev glede razpoložljivosti, interoperabilnosti in pripravljenosti sil za uresničevanje ravni ambicij z znatnimi prispevki v misiji na operacije skupne varnostne in evropske politike EU ter v EUBG, torej razvijanje instrumentov za ugotavljanje razpoložljivo zmogljivosti preveden v nacionalni postopek odločanja, kakor tudi hitrejšega premika vojaških sil znotraj Evropske unije. Tukaj seveda se gre za to, da če smo v preteklosti govorili, da predvsem zveza Nato je tista, ki izvaja bolj kot ne tako imenovane klasične vojaške operacije v podporo miru. In da Evropska unija tega ne bo počela, je na primeru Bosne in Hercegovine ta najlepši primer, kako so EU sile vstopile v zaključek aktivnosti zveze Nato. In seveda ti razmisleki znotraj Evropske unije, da je potrebno delati na tem, da so zmogljivosti, ki so namenjene samo za potrebe Evropske unije, da je te zmogljivosti potrebno razvijati. Seveda pa ni Slovenija tukaj edina, saj se veliko držav članic, torej tako EU kot Nato, spopada s tem, da seveda težko deklarira zgolj samo ene sile za eno aktivnost, torej se uporablja torej enake sile za eno in drugo aktivnost, bodisi v Nato bodisi v EU.

Četrti sklop zavez in kriterijev obsega določanje primanjkljajev, ki bodo zaznani z načrtom razvoja zmogljivosti, s ciljem upoštevanja evropskega pristopa za zapolnitev zmogljivosti in primanjkljaj na nacionalni ravni ter da mora država članica sodelovati vsaj v enem PESCO projektu, ki razvija in zagotavlja strateško pomembne zmogljivosti EU. Torej, to gre pa v ta kontekst, kjer govorimo, ko damo na mizo skupaj število vseh sil, ki jih imamo v Evropski uniji po državah članicah, pridemo do ogromne številke. Seveda vprašanje, torej izziv, ki tukaj pa je, da seveda stvari se prekrivajo, kajne, prekrivajo in imamo potem nišne zmogljivosti, ki jih pa nimamo. In torej ta mehanizem je namenjen tudi temu, da se detektira, kjer kot zavezništvo oziroma Evropska unija imamo pomanjkljivosti in da jih potem skupaj naslovimo, da pridemo vsi skupaj do tega, da bomo imeli na razpolago določeno zmogljivost, ki jo posamezna država nima oziroma da se krepi tisto, kar potrebujemo vsi skupaj.

Peti sklop zavez in kriterijev obsega zavezanost za uporabo Evropske obrambne agencije (EDA) kot foruma za razvoj skupnih zmogljivosti, prizadevanje za krepitev konkurenčnosti evropske obrambne industrije in pozitiven vpliv na razvoj evropske obrambe, industrijske in tehnološke baze. Kot veste, Slovenija zelo intenzivno sodeluje v EU v različnih projektih in tudi gostimo različne konference v Sloveniji, tudi na področju recimo zelenih tehnologij, ki smo jo imeli v lanskem letu v Sloveniji. Tako smo tu aktivni in tudi v prihodnje bomo nadaljevali te svoje aktivnosti v skladu z nekimi načrti, ki jih imamo in seveda tudi v skladu s tem načrtom, ki je danes tukaj pred nami.

Hvala.