Dober dan želim! Lepo

Pozdravljeni! Najprej prav lepa hvala, gospa predsednica, za vabilo na ta odbor. Kot sem že uvodoma omenila, ponavadi smo redno vabljeni h kazenski zakonodaji, tako da smo veseli, da smo tudi danes tukaj, predvsem tudi zato, ker je upravno sodstvo, kot so že predhodniki omenili, v letošnjem sodnem letu določeno kot ena od prioritetnih aktivnosti, Vrhovno sodišče jo je tako določilo in tudi zato je bila v začetku meseca marca na Vrhovnem sodišču opravljena široka razprava o problematiki upravnega sodstva, kjer so sodelovali vsi, ki jih tovrstno sojenje neposredno zadeva in ugotovljeno je bilo, da je izjemna raznovrstnost zadev, senatno sojenje, predvsem pa določanje novih pristojnosti, torej, da so to tisti razlogi, ki odločilno vplivajo na rezultate poslovanja upravnega sodstva. In zdaj, če ste bili pozorni že v zadnjem Justice Scoreboardu je bilo tudi ugotovljeno, da se trajanje postopkov na upravnem področju upravnega sojenja v Sloveniji podaljšuje. Torej to dejstvo je zaskrbljujoče, razlogi so, kot sem rekla, predvsem te, ki sem jih naštela, vi veste, da Vrhovno sodišče pri vseh predlogih zakonov, ki na novo določajo pristojnost upravnega sodstva, recimo eden od teh je bil Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti, torej mi argumentirano protestiramo, kadar se nam zdi, da je, torej da upravno sodstvo ni tisto področje sojenja, ki je najbolj primerno za, kadar je govora o sodnem varstvu. Torej tukaj mi striktno pazimo, da se ne bi pristojnosti ob stanju, ki ga imamo, še dodatno povečevale.

Kar pa se tiče nadomeščanja pravila senatnim sojenjem, sojenju po sodniku posamezniku, seveda pozdravljamo novelo, ki je danes pred nami. Vrhovno sodišče si je sicer želelo nekoliko ambicioznejše reforme upravnega sodstva, vendar kot rečeno, smo veseli, da smo dobili oziroma da imamo sedaj to, kar je danes pred nami. Bi pa na tem mestu vendarle še izpostavila, da smo torej Vrhovno sodišče k predlogu gradiva predlagali amandma, ki se nanaša na pristojnost Vrhovnega sodišča po Zakonu o mednarodni zaščiti. Ker gre za vsebino, ki terja prioritetno urejanje in se nanaša na revizijsko, torej na sistemsko vlogo, ki jo Vrhovno sodišče kot revizijsko sodišče ima, menimo torej, da je ta vsebina, torej, da je potrebna prioritetnega urejanja in ne bi čakali na nov Zakon o mednarodni zaščiti. To problematiko je pred mano izpostavila tudi predstavnica Sodnega sveta, ena od poslanskih skupin jo je že prepoznala kot pomembno in se ji za to zahvaljujemo. Zdaj se bom pa jaz ustavila in ob tej priliki oziroma izkoristila priložnost, da je z nami vrhovni sodnik Peter Golob, vodja upravnega oddelka, ki to področje res najbolj pozna in bi mu kar predala besedo. Hvala lepa.