Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni! Dovolite mi, da v uvodnem kratkem nagovoru predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu.

Predlog novele zakona sledi koalicijski zavezi, s katero želimo odpraviti zaostanke v upravnih sporih. In kar je tudi zelo pomembno, pri iskanju in usklajevanju rešitev smo se trudili voditi čim bolj širok strokovni dialog z različnimi deležniki. Kot veste, področje upravnega sodstva je eno izmed področij, ki terja prioritetno obravnavo, upravni spor je izraz potrebe pravne in demokratične države po presoji zakonitosti delovanja in odločanja državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil preko neodvisnega sodišča izven sistema javne uprave. V sistemu kontrole in ravnovesij med tremi vejami oblasti ga je moč uvrstiti pod nadzor sodne veje oblasti nad zakonitostjo dela, odločanja in delovanja izvršilne oblasti, katere najvišji organ je vlada, ki je hkrati tudi najvišji organ državne uprave.

Pomen in pomembnost področja upravnega spora in upravnega sodstva se je pokazalo tudi v izjemno zanimivi in vsebinsko bogati razpravi v okviru Komisije za državno ureditev Državnega sveta. Zahvaljujemo se članom komisije za podana mnenja, stališča in podporo k predlaganim rešitvam. Prav tako se zahvaljujemo Zakonodajno-pravni službi za mnenje, ki smo ga na ministrstvu skrbno preučili. Menimo, da amandmaji vloženi s strani koalicije naslavljajo pripombe, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba.

Glede opozorila Zakonodajno-pravne službe, ki se nanaša na volilne in referendumske spore, pa dovolite, da na kratko pojasnim zakaj menimo, da je predlagana ureditev ustrezna. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, UP 135/19, je pravica do glavne obravnave v volilnih in referendumskih sporih zagotovljena tudi v luči izvrševanja 22. člena Ustave. Namreč, v postopek s pravnimi sredstvi je treba povabiti tudi kandidate oziroma predstavnike kandidatov, ki imajo v skladu z 22. členom Ustave pravico izjaviti se o vsem, kar zadeva postopek njihove izvolitve. Pri tem pa je treba razlikovati med a priori volilnimi spori in a posteriori volilnimi spori. Pri prvih gre za odločanje, ali je pristojni volilni organ zakonito izločil posameznega kandidata. V teh primerih gre za omejeno sodno varstvo. Slednje narekuje časovna prvina teh sporov, kar mora upoštevati tudi zakonodajalec. Ker mora pristojno sodišče odločiti o teh pritožbah v zelo kratkem roku, 48 ur, je vsebina preizkusa omejena, zato v teh primerih sodišče odloča na seji. Kot opozarja bivša ustavna sodnica Jadranka Sovdat v strokovni literaturi Glavna obravnava pred sodnikom posameznikom, veljavna zakonodaja v tej fazi volilnih sporov kopiči pravna sredstva, posledično tudi sodna praksa omogoča uveljavljanje tudi dejanskih nepravilnosti postopkov kandidiranja. V teh primerih je z vidika uresničevanja 22. člena Ustave stranki treba zagotoviti pravico do izjave, ki je glede na kratke roke mogoča na glavni obravnavi. Prav ta presoja, kdaj gre za takšne primere in okoliščine, se naslavlja s standardom praviloma, ki smo ga dali v naš predlog. Torej, od konkretnih navedb in trditev strank v postopku in okoliščin primera je odvisna odločitev sodišča ali bo tudi v teh sporih, kjer gre za omejeno sodno varstvo in kjer so predpisani izjemno kratki roki za odločanje, izvedlo glavno obravnavo z namenom, da zavaruje strankino pravico do izjave v tem postopku. To so torej razlogi, zakaj se te zadeve razlikujejo od sporov sodnega varstva po izvedenih volitvah. To so pa a posteriori volilni spori oziroma razlogi, da se v teh primerih praviloma ne odloča na glavni obravnavi, ampak praviloma na seji senata.

Naj povem še, da podpiramo tudi amandma prehodne določbe, s katerim se naslavlja temeljno opozorilo, ki so ga podali Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Upravno sodišče Republike Slovenije in Sodni svet. Da je nujna uporaba novih pravil glede sestave Upravnega in Vrhovnega sodišča tudi v postopkih, ki so že v teku oziroma bodo v teku ob uveljavitvi tega zakona. Najlepša hvala za besedo.