Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Nadzorni svet v skladu s pristojnostmi, kot smo slišali, nadzira poslovanje RTV Slovenija, nadzira pa tudi zakonitost poslovanja, torej gospodarsko in finančno vodenje, ima vpogled v vodenje poslovnih knjig in ima vpogled v vso dokumentacijo javnega zavoda ter opozarja na neustreznost finančnega poslovanja in predlaga ukrepe za izboljšanje dela. Moje prvo vprašanje bi se vezalo prav na to določilo dela nadzornega sveta, in sicer, koliko opozoril oziroma ali je nadzorni svet izdal kakršnokoli opozorilo glede na neustreznost finančnega poslovanja oziroma ali je predlagal kakšne ukrepe za izboljšanje dela. To bi bilo moje prvo vprašanje.

V javnosti se seveda pojavljajo številni pomisleki o učinkovitosti nadzora nadzornega sveta, predvsem pa o avtonomiji nadzornega sveta in o neodvisnosti dela Nadzornega sveta RTV, kajti Nadzorni svet RTV ni pirnica, ki pokriva vse izmišljotine vodstva, ampak ga nadzira vodstvo. Seveda, zavedam se, da govorimo o poročilu za leto 2021. Zavedam se tudi, da delovanje oziroma način delovanja nadzornega sveta se verjetno tudi iz leta 2021 na 2022 vseeno ni bistveno spremenil, čeprav je bilo, kot vemo, delno so bili člani imenovani leta 2021, delno leta 2022. Je pa res, da mi lahko svoje razprave in vse podatke, ki jih imamo, in vse stvari, ki jih bomo danes govorili, pač nekako sklepamo na podlagi tistega gradiva, ki ga imamo. Torej, mi ne moremo razpravljati o nečem, česar nimamo, pa čeprav bi vendarle že morali imeti. In to je že prva točka čeprav bi vendarle že morali imeti. In to je že prva točka, ki postavlja v zelo slabo luč delo nadzornega sveta in nasploh delo vseh struktur nadzora in vodenja RTV-ja. Namreč, ustvarja se občutek, da enostavno javnost, pa tudi mi kot Državni zbor ne moremo priti do teh podatkov. Ti podatki so v lekturi že nekaj mesecev. Jaz se zelo veselim tega literarnega dela, ki bo nastalo iz tega poročila.

Pa če gremo po vrsti. Vodstvo naj bi decembra lani v osnutku letnega poročila izkazovalo 7, skoraj 7 in pol milijona evrov minusa in to je bila izguba iz poslovanja. Dva meseca kasneje je bila slika povsem drugačna, pozitivna. Govorimo o pravem malem poslovnem čudežu. In jaz mislim, da bomo tudi tu morda dobili kakšen vzorec, da se bodo te stvari, da se bomo zgledovali po tako imenitnem delovanju in poslovanju. Recimo, da gre del tega res na račun odloka vlade o plačilu dela električne energije za leto 2022, zaradi česar smo imeli še nekaj mesecev nazaj zelo vroče razprave na Odboru za kulturo in pogrom, kako država ne pomaga RTV-ju, kako bo zaradi višanja cen elektrike izguba na RTV-ju 12 milijonov in potem se je pač zadeva zaključila, kakor se je po vseh teh zgodbah, da naj se ukine oziroma prostovoljno plačuje RTV prispevek, smo prišli do tega, da je vodstvo pisalo predsedniku Vlade, naj se takoj zviša, sicer bomo pač, kot radi rečemo, izklopili glasbo in zmotili kablove in šli naprej, a ne? In zdaj pa kar naenkrat ta poslovni čudež na RTV-ju. Potem vodstvo iz pasivnih časovnih razmejitev, torej denarja, ki je namenjen za filme, med prihodke prinese kar skoraj 3 milijone evrov, torej 2,6 milijona evrov. Ampak seveda ta ukrep še vedno ni bil dovolj, zato je bilo treba nekako tudi sprejeti pravilnik, ki velja retroaktivno za celo leto. Svet delavcev, pa če vam je všeč ali ne, pa če nam je vsem všeč ali ne da sodeluje pri tem v zakonu, ki je veljal in je tako zapisano in svet delavcev sodeluje pri tem in je opozoril tudi na 84. člen statuta, v katerem piše, da predloge splošnih aktov pripravi vodstvo RTV Slovenija ob sodelovanju sveta delavcev RTV Slovenija in po predhodnem mnenju sindikata. Sprejme jih seveda generalni direktor, a ne tokrat. Seveda nadzorni svet verjetno res nima nič s tem. Ampak jaz se bojim, da so tu nekaj tudi finančne posledice, zato pa je nadzorni svet seveda odgovoren.

Potem, če gremo naprej, objekt na Komenskega 5, o katerem govorimo že 15 let in bila je sprejeta odločitev, da ta projekt ne bodo gradili. Ampak v računovodskem poročilu za leta 2021 vendarle imamo pol milijona izdatkov za projekte, ki so preneseni iz konta investicije v pripravi na stroške, kar seveda pomeni, da je za toliko bila izguba v letu 2021, lani pa se je, pa je prišlo do čudežnega obrata, in sicer, da bo objekt grajen in v novo verzijo vpisanih 40 tisoč evrov, kar je v bistvu znesek za šalo, ker vemo za kako velik projekt gre. Ampak vendarle, dejstvo je, da je bil ta projekt vpisan v trenutku, ko je direktor že opravljal, ko je že bil vede in bi moral opravljati samo še tekoče posle. Tekoči posli po domače je ena, zdi se kar uveljavljena praksa v zadnjem času. Torej, gradnja nadomestnega objekta na Komenskega v skladu s potrebami računovodstva. Potem pa imamo tu še javni razpis za merjenje gledanosti programskih vsebin za petletno obdobje v višini 5 milijonov evrov, čeprav je do izteka te pogodbe še kar nekaj časa. Seveda verjetno večina, ki mogoče danes spremlja to sejo, ne ve, da je višina reklam odvisna tudi od tega, kako gledana je neka oddaja, kako gledan je nek program in zato je merjenje in tudi sama, bom rekla, metodologija program in zato je merjenje in tudi sama, bom rekla, metodologija merjenja v tem primeru izjemno pomembna, zato ta zgodba zagotovo ni povsem slučajno. In potem slišimo pravno službo RTV-ja, seveda to ni nadzorni svet, ampak vendarle nadzorni svet mora imeti ves čas v uvidu do kakšne finančne škode v poslovanju lahko pride, ker gre za javni denar. In če mi vemo, da je v enem letu padla gledanost za skoraj 20 %, potem nas lahko upravičeno skrbi, zelo upravičeno skrbi. Program se dela z našim denarjem, z denarjem od RTV prispevka. In lahko smo zaskrbljeni, če ta denar ni porabljen tako, kot bi moral biti, ker vemo, da po zakonu ima RTV svoje določene naloge in lahko in verjetno bomo tudi v odgovoru slišali, da ni naloga nadzornega sveta, da se ukvarja z vsebino. Ja, ampak vsebina in finančni učinki te vsebine nista dve ločeni entiteti, ampak gresta z roko v roki. In zato je nadzorni svet še kako odgovoren.

Tržni prihodki, zelo zanimivo. Sanacija RTV naj bi se izvajala, saj se povečujejo tržni prihodki. Ja, tržni prihodki so se res povečali, posebej en del, tisti, ki je nekako vezan na oddajnike in zveze in tisti, ki je vezan na podražitev elektrike in s tem tudi višje fakture, ki so nastale po tej zvezi.

Tukaj se bo pojavila še ena zelo zanimiva zgodba, o kateri danes ne bom govorila, ampak zagotovo bo o njej govoril tudi nadzorni svet, če ne drugače, takrat, ko bo poklican na odgovornost.

Oglaševanje je v resnici nižje, posebej na televiziji. Zakaj? Iz razloga, ki sem ga prej pojasnila. Gledanost je vedno popolnoma povezana s tem, koliko nekdo je pripravljen plačati v določenem časovnem pasu za reklamo in to gre z roko v roki. Zelo zanimivo je, da se je to zgodilo leto 2022, leto velikih športnih dogodkov, leto, ko bi rekli nebes za trženje, nebes za trženje, ampak ne na RTV.

Potem bi imela še nekaj dodatnih vprašanj za spoštovanega predsednika nadzornega sveta. Ali drži, da ste na zadnji seji, morda je bila tudi predzadnja, sprejeli sklep o prodaji delnic Eutelast po bistveno nižji ceni, kot je predvideno v finančnem načrtu?

Potem me zanima, ali ste vodstvu svetovali, da glede na to, glede na vso število zaposlenih, glede na število služb, ki so na voljo, ali je res nujno, da se da strategijo za razvoj RTV-ja za leto 2023-2027, ki odloča o ključnih prioritetah, sinergijskih projektih in izzivih RTV delati zunanjemu izvajalcu? Ne bom se ukvarjala s tem, kaj je ta zunanji izvajalec naredil. O tem je bilo kar precej napisanega v medijih. Ampak sprašujem se, kako je mogoče, da v strategiji razvoja našega javnega zavoda določa neko podjetje v bistvu, ki nima vpogleda v delovanje vsega javnega zavoda skozi vso zgodovino, ki mogoče tudi nima izkušenj na tem področju, lahko, da se motim. Računam, da bo, da bomo dobili tukaj ustrezna pojasnila.

Zanima me, kaj je z realizacijo tega, kar je nadzornemu svetu maja leto 2020 naložil vodstvu? Namreč, dopolnitev sistemizacije z opredelitvijo pričakovanega števila zaposlenih po vseh organizacijskih enotah po tarifnih skupinah, kar mora imeti vsak javni zavod. Ga res še ni, ali ste to od vodstva dobili? Kajti, če tega ni, je vsako zaposlovanje in odpuščanje, milo rečeno, sporno.

Zanima me, če je nadzorni svet obravnaval trženjsko poročilo in odstopanja? To je v povezavi s tem, ko govorim, da je bilo leto 2022 res mala trženjska nebesa bi morala biti. Zanima me naslednja stvar, ali je finančno upravičeno in ali se je takšna odločitev izkazala za z vidika dela, ki ga opravlja nadzorni svet upravičeno, da je bila ustanovljena služba za korporativni marketing, katera naloga naj bi bila spremljati cilje in smernice trženja.« Vidimo, da je zelo dobro delala, saj je izplen trženja precej nižji kot v preteklih letih. »To delo je namreč po navadi opravljal vodja službe in ne nova služba, ki je pa,« poslušajte to, »razdeljena v dve podslužbi,« ta služba torej še v dve podslužbi, »služba za programski kontroling in služba za sinergijske projekte in nove tržne storitve.« Zelo zanimiva je predvsem služba za sinergijske projekte in nove tržne storitve, ker ima le enega zaposlenega, in to je vodja, vodja službe. Včasih so vse te naloge opravljali posamezni direktorji služb. Zdaj imamo cel kup novih služb z enim zaposlenim in, oprostite, pojavlja se občutek, da je šlo predvsem za to, da so določeni ljudje dobili službe in jih bodo imeli tudi, ko bo te nesrečne zgodbe enkrat konec. Neracionalno oblikovanje informativnega programa. Želela bi slišati od predsednika nadzornega sveta, kakšen je pogled nadzornega sveta na to in ali so finančni učinki glede te odločitve vidni, ali bodo vidni, ali kažejo pozitivno smer, ne vem. Dva informativna programa brez kakršnekoli študije oziroma analiz stroškov ter prikaz razlogov za smiselnost tega početja. Tako mala TV nima dveh oziroma tako mala javna televizija si ne more privoščiti dveh programov in dveh kompletnih uredništev informativnega programa. Poleg tega je ta zadeva še toliko bolj čudna, ker je ta način, način televizije iz leta 1990, in to nekje v srednji Evropi, nekje še v tistih državah, ki so izšle iz vzhodnega bloka. In mi to uvajamo leta 2021. Mislim, to, to je res nekaj ne razumnega. Ampak vidim, da nadzorni svet, kot je bilo rečeno, ne vodi zavoda, ampak ga nadzira, in po vašem mnenju je nadzor ustrezen. Zanima me, na podlagi česa lahko to trdite. Torej, imamo oblikovanje dveh informativnih programov in to v času, ko govorimo o velikih finančnih težavah, predvsem Televizije Slovenija, o tem govori tudi vodstvo, o tem govorijo vsi, pišejo se pisma, zahteva se pomoč, imamo pa dva informativna programa. Zanimivo je še to, da je od tega drugega informativnega programa na drugem programu RTV ostalo borih deset minut. Ta desetminutni pas informativnega programa vodi urednik, ki je bistveno bolje plačan od vseh ostalih urednikov na RTV Slovenija, ki so zadolženi za velike časovne pasove, za cele programe, torej ne za deset minut, ampak malo več. Zanima me, ali se nadzornemu svetu zdi poraba javnega denarja za tak način poslovanja v redu in ali so morda vodstvu predlagali kakršnekoli, kar sledi iz njihovih osnovnih nalog, predloge za izboljšanje poslovanja.

Zanima me, zakaj je strokovna direktorica na področju financ novembra odstopila, in sicer ob pripravah na zaključni račun in finančno poročilo. Slišati je namreč - res je, to so govorice, ampak nadzorni svet je vendar verjetno tudi s tem seznanjen -, da se ni strinjala z novim načinom prikazovanja finančnih tokov.

Če govorimo o oškodovanju javnega zavoda, bom začela recimo s tistimi najbolj očitnimi stroški promocije in vsega ostalega za novi drugi program, za oddajo Panorama, kjer so dobili zaposlitve novi delavci, kar je zelo lepo, da mlade zaposlujemo in to, ampak vendar moramo vedeti, da je RTV vseeno zavod, v katerem veljajo pač določena pravila zaposlovanja in napredovanj. Kar pomeni, novozaposleni brez izkušenj - veste, to delati na televiziji, v redu, prideš, ampak to tudi zahteva en določen čas, da se ti prerineš, bom rekla, do določenih funkcij, da postaneš, ne vem, karkoli, tako kot gre tudi pri zdravnikih, kajne. Ampak v tem primeru seveda ne vem, zakaj pride nekdo v službo in takoj dobi plačo, recimo, v 45. plačnem razredu, mladi – saj, še enkrat, pozdravljam to, ampak mora biti pa v skladu z zakonom in v skladu z vsemi pravili. Torej, prideš v novo službo, si v 45. plačnem razredu, kot novinar, recimo, oddaje Panorama. Urednik oddaj na prvem programu, ki tam dela dvajset let, pa je sicer umeščen v 43. plačni razred. Skratka, nekdo, ki pride v službo, dobi že takoj »vau«, drugi pa rabi dvajset let, da pride vsaj blizu tega.

Zanima me, ali ste ugotavljali, kakšna je finančna škoda zaradi padca gledanosti oddaje Dobro jutro in Sobotno popoldne in ali je nastala finančna škoda ob ukinitvi nekaterih res dobro gledanih oddaj, Globus, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Studio City.

Zanima me še nekaj drugega, in sicer: Ali je nadzorni svet spremenil prakso, ki je bila v prejšnji zasedbi nadzornega sveta, v kateri je sodeloval kot predsednik, seveda, zdajšnji vršilec dolžnosti generalnega direktorja, in sicer, da je dovoljeno izplačevati le 500 evrov honorarja. Zanima me, ali to še vedno velja, ker kolikor slišim, temu ni tako.

Tem odpuščanja in odpravnin se raje ne bom lotila. Tu je vprašanj še veliko več, nejasnosti, krpanja, financiranja iz prodaje delnic, nasilnega upokojevanja in podobno. Oprostite, razlogov za skrb nad vašo nadzorno funkcijo je več kot dovolj. Razsipavanje denarja na eni strani, na drugem koncu zadrževanja na stolčkih za vsako ceno, strmoglavljenje ugleda in gledanosti pomeni obenem tudi strmoglavljenje tržnih prihodkov - to vam mora biti pa vsem jasno.

Hvala lepa za odgovore.