Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav, spoštovane poslanke, poslanci in drugi gostje! Moram priznati, da mi se posebej nismo pripravili na prihajajočo finančno reformo oziroma davčno reformo, ker vseeno nismo dobili še zadosti podatkov, da bi pripravili neko svojo analizo in svoje podrobnejše stališče do prihajajoče reforme. Dejstvo je, da gospodarstvo pričakuje predvidljivo davčno okolje oziroma poslovno okolje. Drugo dejstvo pa je, da pričakujemo že četrto spremembo davčne obremenitve oziroma Zakona o dohodnini v dveh letih. Prva je veljala do marca 2022, druga je veljala v letu, od marca pa do konca leta. Tretja velja v letošnjem letu in naj bi veljala do naslednjega leta, ko naj bi nastopila četrta sprememba Zakona o dohodnini in takšne spremembe gotovo ne kažejo na neko stabilnost s področja davčne obravnave subjektov na gospodarskem področju.

Zdaj nas je predvsem zmedla tudi najprej ta napoved na vrhu, kjer so bili dani neki okviri, potem pa potem izjava predsednika Vlade, da se ta zadeva začasno zaustavlja. Tako da radi bi najprej slišali časovnico, ali še velja tista časovnica, ki je bila takrat predstavljena. To pomeni dohodnina s 1. 1. 2024, ostale davčne reforme, predvsem nepremičninski del 2025. Nam se zdi davčna reforma najpomembnejša reforma od šestih uradno najavljenih reform. Kajti, davčna reforma bi morala biti tista, ki bi uravnotežila vse spremembe v obremenitvah prebivalcev in gospodarstva. Vemo, da so pričakovanja pripravljavcev reform, predvsem pokojninske, da bo prišlo do zvišanja prispevne stopnje. Pričakuje se dodatna obremenitev iz naslova dolgotrajne oskrbe in tudi ostale reforme več ali manj pričakujejo večje prilive v njihove blagajne oziroma v proračun. Dejstvo pa je tudi, da komunicirano je bilo s strani Ministrstva za finance in tudi z vrha Vlade, da davčna reforma naj bi gospodarstvo in stroške dela razbremenila. Mi te zadeve težko razumemo, ker do zdaj smo dobili namige samo na povečevanje in si težko predstavljamo to matematiko, da razni plusi v končni fazi rezimirajo kot neka razbremenitev, zato pričakujemo, da bo davčna reforma tista, ki bo zajela vse reforme, ki bo upoštevala vse dodatne obremenitve in skozi davčno razbremenitev res pripeljala do tega, da bodo stroški dela in gospodarstvo na koncu manj obremenjeno kot po zdaj veljavni zakonodaji. Tako da mi mislimo, da bi davčna reforma morala biti tista krovna reforma, ki bo upoštevala vse druge spremembe, ki se nam obetajo. Zato bi bilo dobro slišati, kaj nam prinašajo ostale reforme in kakšen bo način, kakšno bo ukrepanje države s strani davčne obravnave za to, da bomo res dosegli ta cilj, ki ga v končni fazi vsi pričakujemo, glede na napovedi to pomeni razbremenitev gospodarstva in razbremenitev stroškov dela. Hvala.