Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor.

Ustava Republike Slovenije določa temelje fiskalnega sistema v 148. členu, pri čemer je predvsem drugi odstavek pomemben za vzdržnost javnih financ in za fiskalno odgovornost, ki jo imajo vsi deležniki, tako Vlada kot Državni zbor pri sprejemanju ukrepov pri oblikovanju fiskalnega sistema in pri sprejemanju ukrepov na področju fiskalne politike. Fiskalni svet redno spremlja vse spremembe, ki lahko vplivajo na gibanje v javnih financah. Skladno z zakonodajo ocenjuje proračunske dokumente, ki poleg makroekonomskih okoliščin in obnašanja ekonomskih subjektov nakazujejo tudi zakonodajne spremembe s trajnim vplivom na strukturo javnofinančnih agregatov. Učinek morebitnih zakonodajnih sprememb se v proračunske dokumente vključi šele, ko so spremembe že sprejete oziroma če obstaja velika verjetnost njihove uvedbe. To je pravilo, ki velja pri ocenjevanju proračunskih dokumentov in ga uporablja tako Fiskalni svet kot tudi Evropska komisija. To je seveda mogoče šele, ko so spremembe v zadostni meri dodelane in tudi javno finančno ovrednotene. Fiskalni svet je tik pred začetkom priprave ocene osveženega programa stabilnosti za obdobje 2024-2026, ki jo bo predvidoma pripravil do sredine meseca, saj mora država program stabilnosti v osrednji evropski komisiji poslati do konca aprila.

Program stabilnosti predstavlja skupaj z okvirom za pripravo proračunov sektorja država temeljni dokument srednjeročnega proračunskega načrtovanja in naj bi torej vseboval vse sprejete javnofinančne politike oziroma tiste, za katere obstaja velika verjetnost njihove uvedbe. Spremembe davčne zakonodaje predstavljajo eno od napovedanih prilagoditev javnofinančnih sistemov, ki lahko imajo pomembne javnofinančne posledice. Te je potrebno ovrednotiti ob upoštevanju vseh dejavnikov navedenih sistemov, saj lahko imajo ti tudi med seboj povezane učinke za ekonomske agente in za javnofinančni položaj. Ocena srednjeročne javnofinančne vzdržnosti naj bi predstavljala enega od temeljnih temeljev predlaganih sprememb okvira ekonomskega upravljanja v Evropski uniji. Tudi zato je pri vseh prilagoditvah javnofinančnih sistemov pomembno, da so ob doseganju zastavljenih ciljev vsake posamezne prilagoditve in njihovi skupni javnofinančno vzdržni oziroma da omogočajo doseganje javnofinančne vzdržnosti in s tem znižujejo tveganja, ki je na mednarodnih finančnih trgih ob financiranju ali refinanciranju obveznosti izpostavljena država, posredno pa zaradi vpliva rizične premije države na stroške financiranja zasebnega sektorja tudi domači ekonomski subjekti.

Fiskalni svet redno opozarja na potrebo po zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, kar je še posebej pomembno ob tveganjih, ki so jim na dolgi rok izpostavljene slovenske javne finance. To narekujejo tudi zaostrene razmere v mednarodnem okolju in nenazadnje tudi spremenjena vloga denarne politike, ki ne omogoča več doseganja tako ugodnih pogojev financiranja, kot je veljalo to še pred dobrim letom. Hvala lepa.