Najlepša hvala predsednik.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani drugi vabljeni, predsednik Fiskalnega sveta, državna sekretarka!

Zdaj, slišali ste, mineva pa že mesec dni od napovedane davčne reforme, pa je Vlada še vedno ni predstavila javnosti. Stabilno davčno okolje je ključno za dobro delovanje gospodarstva, pa tudi za družbe na sploh, zato zaradi te negotovosti smo se v Novi Sloveniji odločili, da bomo sklicali sejo na to temo.

Vlada je državljane namreč po našem prepričanju in podjetja, dolžna seznaniti s tem, kakšno davčno okolje in kakšne reforme načrtuje. Na Brdu pri Kranju je 14. marca 2023 potekel 3. vrh koalicije, na katerem ste se koalicijski partnerji seznanili z izhodiščnim okvirjem davčne reforme. Napovedane so bile davčne spremembe na dveh področjih, sprememba dohodninske zakonodaje, ki naj bi stopila v veljavo v letu 2024, in sprememba zakonodaje na področju davka na premoženje, ki naj bi stopil v veljavo v letu 2025.

V javnosti v zvezi z napovedano davčno reformo lahko slišimo ogromno nasprotujočih si informacij in različnih interpretacij. Tudi predstavniki Vlade o tej konkretni vsebini davčne reforme dajete različne informacije, ki so medsebojno v očitnem neskladju in si celo nasprotujejo. Za slovensko javnost, gospodarstvo in nenazadnje tudi za opozicijske stranke pa je ključno, da od vas, vladnih predstavnikov, končno dobimo uradni okvir, osnutek predloga napovedane davčne reforme. Predsednik Vlade, dr. Robert Golob in ostali vladni predstavniki ste v zvezi z davčno reformo napovedali široko javno razpravo, ki pa je nemogoča, dokler nimamo pred seboj konkretnih podatkov konkretnih izračunov in nasploh okvirja davčne reforme. Tako ljudje še danes ne vemo, bomo plačevali več davka ali bomo imeli nižje davke, bodo naše plače bolj ali manj obdavčene? Prav tako ne vemo, ali nas čaka dodaten davek na nepremičnine in kateri del našega premoženja bo Vlada dodatno obdavčila.

V Novi Sloveniji ocenjujemo, da se je Vlada tega, te davčne reforme lotila neprimerno, neprofesionalno, lahko bi rekel prav amatersko. Ključno je, da danes nihče, ne davkoplačevalci, ne gospodarstvo ne vedo, kakšni so načrti Vlade, kar izjemno negativno vpliva na predvidljivost davčnega in nasploh poslovnega okolja. Zato v Poslanski skupini NSi zahtevamo, da 1., Vlada nemudoma predloži osnutek predloga davčne reforme, natančen finančni okvir in izračune napovedane davčne reforme, 2., da Vlada pojasni način, kako se bo izvedla razbremenitev plač, in 3., da vlada jasno predstavi način in obseg obremenitve premoženja državljanov in podjetij.

Iz vsega naštetega je verjetno že javnosti precej jasno, da leto 2023 ne bo leto reform, ampak bo bolj leto časovnic, stresnih testov in praznih obljub. Bistven problem te Vlade, ko smo zasledovali v medijih, ni slabo komuniciranje, ampak je problem, da je komunikacija prazna in brez vsebine, poslušamo samo neke, ko bi, če bi, kadar bi, ni pa nič konkretnega.

V Novi Sloveniji menimo in smo prepričani, da bi moral biti cilj davčne reforme nižji, ne višji davki in za nas je ključno, da se delo razbremeni, ljudem, tistim, ki delajo, mora od njihovega dela ostati v žepu več, posebno pozornost pa, menimo, je treba posvetiti srednjemu sloju, ker dobro stanje srednjega sloja pomeni blaginjo za družbo in mogoče kot tak drug poudarek, za razvojni preboj Slovenije je ključno, da zadržimo najsposobnejši razvojni kader, zato v Novi Sloveniji stavimo na razvojno kapico.