Dober dan. (Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka, ki je bil že omenjen.) Jaz bom poskušal res strniti, pa se ne ponavljati. Bi pa mogoče samo v uvodu obnovil nekaj dejstev, ker se mi to zdi res pomembno, ker če bomo izhajali iz dejstev, bomo premaknili stvar naprej, ker se mi zdi, da se v zadnjih dneh ob medijski tudi vročici na dejstva mogoče malo pozablja.

Se pravi, OOTT, smo že slišali državnega sekretarja, obstaja v bistvu od leta 2013 pravzaprav 2015 v naši praksi, zdaj se je pravzaprav kvota zemljišč, govorimo o OTTU, kvota zemljišč pravzaprav samo povečala za tistih 10 tisoč 500 hektarjev, kar pa je zdaj postalo seveda problematično na nekaterih območjih. Jaz mislim, da je zelo dobro, zelo natančno razumeti, da ko slišimo takole tudi po medijih na nek način osporavanja s to implementacijo tega pravila, da se krni ni lastninska pravica, celo ustavno ne bi bilo sporno, v bistvu nihče nikomur ne prereka upravljanja z lastnimi zemljišči tako kot je njemu po volji, je pa res, da če se zdaj na teh travnikih krši OOTT, so posamezni kmetje lastniki zemljišč, niso upravičeni do izplačila kmetijskih subvencij in to je bistvo. To je bistvo, slovensko kmetijstvo brez subvencij ne more obstati, zaradi dejstev, ki sta jih prej tako gospod Žveglič kot gospod Medved navajala, to so vse dejstva. Naslednje dejstvo pa je, ki ga je kolega Blaž iz / nerazumljivo/ zelo lepo ubesedil, zdaj pa prehajam na območje Cerkniškega polja oziroma Notranjskega parka, kjer se mi zdi, da so stvari dokaj hitro ali pa, da so stvari najmanj na navzkriž in zato dokaj hitro rešljive. Na področju Cerkniškega polja, tisti, ki poznate, veste, da se pravzaprav izmenjuje ta nihaj vode na eni strani, na drugi strani ti robni predeli Cerkniškega jezera, ki so manj namočeni in so bili v preteklosti skozi zgodovino vedno uporabljeni kot njivske površine na eni strani in na drugi strani višje ležeči predeli, ki so bili v preteklosti bolj v funkciji pašnikov in so dandanes celo že zaraščeni in je tam so celo gozdne maske že gor. Mi na veliki večini teh zemljišč na samem Cerkniškem polju pravzaprav nimamo zadrege. Na Cerkniškem jezeru je namreč voda in tam nobeden izmed zdravorazumskih fantov tukaj z roba Cerkniškega jezera seveda ne bo ničesar sadil in ničesar sejal, zato tudi ne bo preorava tam, kjer je voda. Tam, kjer so pašniki, imamo geografske danosti take, da je zemlja izjemno plitka, zato bi bilo kmetovanje pravzaprav tudi tam, kar bodo mogoče kolegi še potrdili, dokaj nesmiselno. Mi imamo ta pas, ki je na nek način na robu vode in kjer je zemlje dovolj, ta pas pa je problematičen seveda z vidika kmetijske rabe. Tukaj pravzaprav prihaja do na prvi pogled, da do navzkrižja v interesu med varstvom narave na eni strani in potrebami kmetovalcev oziroma lastnikov z zemljišč po nekoliko intenzivnejši rabi teh zemljišč. Mi predlagamo pravzaprav, da bi se na nek način, da gremo k rešitvam, da gremo k rešitvam, poskušamo iti k rešitvam, tako čisto iz terena. Predlagamo, da se bi na nek način na Cerkniškem polju izvedel en tak poskus, pilotna ali pa kar pilotna rešitev nastale situacije in da bi v tem procesu združili moči in znanje na eni strani Ministrstvo za kmetijstvo v prvi vrsti seveda nacionalna institucija, Zavod za varstvo narave s pomočjo, naravovarstvena institucija, Zavod za varstvo narave s pomočjo regijskega regionalnega telesa, torej Notranjskega regijskega parka, ki specifično pozna situacijo in seveda v sodelovanju s kmetijsko interesno organizacijo, verjetno Kmetijsko gozdarska zbornica ali sindikat ali kakorkoli in da bi šli pogledati specifične potrebe tamkajšnjih kmetovalcev na eni strani. Na drugi strani jasno pa poanalizirali katere travniške površine so nujno potrebne za ohranjanje specifičnih vrst in morda tudi habitatnega tipa, torej življenjskega prostora in to na nek način, ne najdem slovenske besede, prekrili, zmečili, naredili presek tega in dobili tiste travnike, tista travišča, ki morajo dejansko biti v praksi izvzeta iz kmetijske rabe in teh zemljišč je v kompletnem Cerkniškem polju pravzaprav zelo malo. Kaj s tem dobimo? Mi s tem dobimo, da nam velika večina sloja OTT-ja, ki v tem trenutku tam je, pravzaprav ostane. Izvzamemo pa ven tista zemljišča, kjer bodo kolegi kmetovalci lahko opravljali, prvič, svoje kmetijsko delo, drugič, imeli ekonomsko korist in tretjič, skrbeli za to kulturno krajino ali pa kmetijsko krajino, ki je ključni agens v bistvu ohranjanja narave tudi. In če bi to na območju Notranjskega parka, na območju Cerkniškega polja pristopili k tej stvari, mislim, da imamo en primer dobre prakse, kako se taka stvar rešuje in bi tukaj vzeli vzorčni primer. Toliko bi jaz, hvala lepa.