Hvala za besedo. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, čeprav je tudi kmetijstvo gospodarstvo. Ampak vseeno lep pozdrav vsem skupaj, spoštovani poslanci, poslanke, gostje. Bom poskusil strniti malenkost na te misli.

Govorimo o dveh zgodbah, eno je v območjih tako imenovanih OOTT, drugo je pa seveda PUN uredba - program upravljanja območij Natura. Najprej na ta OOTT. Težko razumemo, da v Sloveniji, ki imamo 70 % trajnih travinj, rabimo z določenim režimom ali pa ukrepom povečevati še travinje na boljše površine. Zdaj, če pogledamo ta sloj, ki je bil zarisan, ampak to se zdaj strinjamo, tudi predhodniki so povedali, brez vsake razprave z deležniki in brez vsakih, brez vsakega konsenza in zdaj težko razumemo, da bi rabili tega še na teh območjih zdaj, zato ker določene kmetije se bodo recimo dedovale, določene kmetije se bodo tudi trgovale z zemljo. Enostavno zmanjšamo vrednost kmetijskih zemljišč. In to, kar je zdaj zarisano v OOTT-ju, to je v glavnem ob rekah, se pravi Vipavska dolina, Cerknica, Dragonja, ostale stvari so bile že prej okoli Dravinje in tako naprej in to je potem seveda lahko tudi sporno zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišč, nezmožnosti posega in tudi prepovedi svobode gospodarskega delovanja. Vam okoli OOTT povem samo primer mladega inovativnega kmeta, ne samo slovenskega, tudi evropskega, iz okolice Pivke. Ekološki kmet, ki ima koze, ovce, krave, zelenjavo v enem delu in dela sladolede, skute, sire. Seveda, ker je imel veliko napadov divjadi, zveri, 26 v enem letu, je želel še popestriti to svojo ponudbo, da bo seveda zasadil maline, katere bo dodajal tem sladoledu, skutam in tako naprej, ekološke seveda, pa ne more. Ne more. Trajno travinje, ne. Niso samo njive, da preorješ. So v Vipavski dolini primeri, ki jih zdaj že tudi, bom rekel, rešujemo, ko je nekdo v lanskem letu podpisal pogodbo za površino, najemno, za večletno, da bo zgradil, da bo tam naredil, ker so bili včasih breskve, da bo naredil vinograd ali pa neki trajni nasad, pogodbe uveljavljene prejšnje leto podpisane, se pravi, vse velja. On se mora svojih pogodb držati. Januarja pride krogec, ne, lahko ima samo travinje, ne, na površinah, ki so izključno, bom rekel, vinogradniške ali pa za trajne nasade. Zato smatram, da bo, kar se tiče teh OOTT, treba ravnati skrbno, tako kot smo že tudi imeli sestanek z Ministrstvom za okolje in Ministrstvom za kmetijstvo ter Zavodom za varstvo narave, se pravi, iskati rešitve, podlago. Kajti zdaj tudi nismo bili seznanjeni s tem ali je to res potrebno, zdaj smo slišali samo, da to od nas zahteva Evropska unija, ne pa stanje biodiverzitete ali pa različnosti habitatov in tako na posameznem okolju, ne. To je seveda ključno, se strinjam, lahko, da se kam prestavi in seveda obravnavati resno. Ampak takoj ažurno na področju kmetije, če pridejo in če si bi želele to stvar narediti, kar se to lahko naredi in se ne naredi. In sem prepričan, da v Sloveniji, ko imamo toliko veliko število travinje, da teh površin in teh hektarjev ne bo ne vem kako veliko, vendar jim je pač potrebno to omogočiti. Zdaj, to je to, kar se tiče OOTT-jev.

Zdaj samo na kratko še okoli predloga. In zdaj še nekaj, ne, to je v pogojenosti OOTT in v bistvu se za to ne, ne daje nobenih dodatnih finančnih sredstev. Kmet ni zaradi tega upravičen do nobenih odškodnin ne razlik, ne nič, kar se tiče OOTT. Kar se tiče, ne … Toliko, da si razjasnimo, ne.

Zdaj, kar se tiče pa predlog uvedbe uredbe PUN-a, se je pa zgodba ponovila. Res pa je, da še ta uredba ni sprejeta in jo seveda še lahko korigiramo. In upam, da jo bomo korigirali na ta način, da se bodo našli, da se bodo našli zainteresirani lastniki na območju, da se bo to zaokrožilo. Saj mogoče si pa kateri kmet želi, je to tak režim, da bo imel stelnik in tudi za tista sredstva, ampak je treba iti case by case, ne od kmetije do kmetije, ne pa da se kmetije zarišejo čez pol, naredi se, ni se naredilo analize ne na posamezni kmetiji, kaj to za njega pomeni, ne na širšem območju, ne. To ni dobro, ne. Tudi ta višina plačil odškodnine seveda uredbe režima ne upošteva samo razliko med stroški na hektar in ne upošteva vpliv na zmanjšanje recimo ostalih zadev. Če je nekdo investiral v to kmetijo, ima velike kredite, ne. Potem so te površine v tisto dejavnost, je hlev naredil in tako naprej, čisto drugače kot pa nekdo drug, ki ni nič investiral. Niso stvari tako tako enostavne in so zelo, zelo zakomplicirane. In upam, da bomo ta predlog programa upravljanja območij Natura, tako imenovani PUN, od 2023 do 2028 v teh nadaljevanjih uskladili tako, da bo bil, bom rekel, užiten ali pa bolj prijazen tudi za lastnike kmetijskih zemljišč.

Hvala lepa, mogoče sem bil predolgi.