Branko Tomažič, Državni svet Republike Slovenije.

Ta problematika je kar pereča, tudi za kmete nerazumna. Vendar mi smo v strateški načrt skupne kmetijske politike zapisali en glavni cilj: države je dolžna zagotavljati prehransko varnost. Tudi Evropa od nas zahteva. Vendar z vsemi temi ukrepi, ki so se pa v letošnjem letu pojavili se nekako ruši prehransko varnost in samooskrbo. V letu 2022 smo dali s strani Državnega sveta pobudo, da se da možnost preoravati površine pod OTT-jem(?) zaradi tega, da dobimo čim več ornih površin, ker je Slovenija v najnižjem deležu ornih površin na prebivalca, to je 800 kvadratnih metrov, da bi povečali. Vendar je Vlada potem rekla, da ne moremo, ker smo pač nekako pod Naturo, pod ingerenco Evropske unije. Ampak v letošnjem letu, ko so prišle te podlage ven, pa smo sklicali v februarju izredno sejo Komisije za kmetijstvo, kjer smo te stvari obravnavali in tudi ugotovili, da je ta stvar šla predaleč. Ker najprej smo sprejeli načrt skupne kmetijske politike, kasneje pa so prišle podlage ven, ki so vse to so zamejile. To ste že vse gospa poslanka povedala. Ampak ugotovljeno je bila ena preprosta stvar. Zmanjšuje se možnost razvoja kmetij, kolobarjev. To se pravi, da nimamo trajno travinje kot monokulturo ter sajenju kulturnih rastlin, poljedelskih, ki v Sloveniji zelo primanjkuje. Omejevanje razpolaganja z zasebno lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih brez odškodnine je bilo na tej naši seji izrečeno nedopustno. Smo dali tudi na Ministrstvu za pravosodje potem tudi svetniško vprašanje, kako lahko se nekaj diktira na površino, ki je tvoja last. Vemo, da je v luči vseh okoljskih razmišljanj in pogledov ta stvar nekako tudi v Evropi in Sloveniji izšla iz vajeti, kot mi rečemo. Ker po drugi strani pa tudi smo na sami seji ugotavljali, da monitoring vseh teh poročil, ki gredo v Bruselj, najbrž rabi neko revizijo. Nekateri so celo razmišljali, da rabi tudi kakšen kriminalistični pregled, ker kar mi dajemo v Bruselj, potem Bruselj odgovarja in Bruselj od nas zahteva. Ali je prav, da mi smo zahtevali še dodatne OTT površine na teh kmetijskih delih? Zakaj nismo šli v trajne pašnike, v visokogorske pašnike, da bi spoštovali teh 75 tisoč hektarjev bomo morali čez leta po Naturi dati. Ali bomo vse kmetijsko zemljo, orno zemljo, zemljo, ki jo rabimo za poljedelstvo, za kolobar, spravili v OTT, travno travinje. Zakaj samo na teh področjih, kot je bilo rečeno? Zakaj ne bi porazdelili po celi Sloveniji? To so bila vprašanja. In mi smo enostavno tudi dali predlog, da se dopušča preoravanje površin prav zaradi tega, kar sem prej navedil, vsaj v tistem manjšem delu, ker vemo, da na teh področjih ne bo prišlo do nekih 20, 30 % teh zemljišč za preorati, tam bo lahko prišlo do 2, 3 % možnostjo. Tako da ugotavlja se pa tudi, tudi sami naravovarstveniki, sem slišal v kularjih, da kjer je monokultura ali je to trajno travinje ali pa tudi varovano območje, kot ga ima ta metuljček, se potem živali selijo na kultivirana območja, tam, kjer je zemlja obdelana, kjer je pestrost večja in kjer je življenje lažje. To se pravi, če imamo mi po nekem območju trajni travnik se določene živalske vrste od tam preselijo, ker je tu degradirano območje, ker je monokultura. Zato je potem tudi ta metuljček se na Barju seli na kultivirane krajine. In po vseh teh razmišljanjih, če dodam še ta stavek, da je nerazumno, da gre dobesedno za neko sabotažo proti prehranski samooskrbi Slovenije. Glejte, če bomo njive spreminjali v stelnike, pa kam smo prišli? Kaj nam je? Kaj, če se bo nekaj zgodilo v naravi, neke spremembe, ki se lahko zgodijo, bo pomanjkanje. Od kje hrana? Glavni cilj, jaz sem se opravičil, ampak državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo bi morala bolj zagovarjati kmetijstvo in kmetovanje in pridelavo hrane. Ker nam je ta stvar šla iz vajeti, ker nam je všečna stvar ekologija, naravovarstvo, saj mi kmetje smo ekologi. Saj mi kmetje smo skozi zgodovino ohranili metuljčka pa vse živalske vrste, pa ne kavč naravovarstveniki iz hiš ali pa ali pa ali pa blokov. Tako da gremo predaleč, gremo preveč v enostransko. In glavni cilj mora biti hrana, hrana, hrana. Hrana je strateško orožje. Zdaj vidimo, da iz Ukrajine prihaja že marsikaj, tudi dvomljive kakovosti, tudi oporečna hrana, ki gre preko drugih držav in prihaja tudi na slovenski prostor, o tem bomo še govorili. Tako da jaz tudi gospodje poslanci, bom dal misliti, da ni tako enostavno. Nismo mi proti varovanju narave, nismo mi proti metuljčkom, ampak nekaj znosno in z mirnostjo je to do teh ukrepov.

Hvala.