Govor

Tatjana Buzeti

Spoštovani predsednici, poslanci, vsi gostje, kolegi kmetje, pa tudi kolega z MVNP.

Odločila sva se, da začnem jaz, ker danes govorimo o problemih izvajanja skupne kmetijske politike. Jaz bi še enkrat za začetek izpostavila, da je cilj povečanje samooskrbe in pridelave hrane v Sloveniji te politike ob upoštevanju vseh ciljev varovanja naravnih virov in biodiverzitete, ki so sestavni del zelene arhitekture. To nam nalaga skupna evropska zakonodaja, uredbe, izhodišča, ki smo jih dobili s strani Evropske komisije. Je pa res, da na drugi strani moramo gledati specifiko naše države in tudi kakšne naravne danosti imamo pri kmetovanju, tako kot je bilo že izpostavljeno. Seveda marsikateri pristopi pri ciljih varovanja narave so bili v preteklosti prostovoljni in tudi na nek način manj ambiciozni. Zdaj se nam je pa zgodilo dvoje: ambicioznost v Evropi, katere sestavni del smo, se je povečala in nekateri prostovoljni ukrepi so postali obvezni oziroma tako imenovani del pogojenosti, ki je osnova za dohodkovna plačila. To je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ves čas komuniciralo z vsemi deležniki in marsikdo od nas se je spraševal že tekom priprave strateškega načrta kako bomo to implementirali. Seveda pa niti tekom priprave strateškega načrta niti tekom same priprave uredb nismo imeli na mizi še samih slojev in tukaj govorimo o različnih slojih, zato bi tudi rekla, da ta mapa, ki jo gledamo, ne zahteva vsepovsod enake ukrepe. Če mogoče izpostavim samo nekako ta prvi OOTT oziroma trajno travinje, ki je, da predmet / nerazumljivo/ in je v bistvu del pogojenosti, ki je torej osnova prepoveduje preuravanje. To pomeni, na nek način definira trajno travinje. V Sloveniji kot izhodišča za ta ukrep je v bistvu predstavljal 75 tisoč hektarjev trajnega travinja, ki ga imamo na področjih Nature 2000 in ki ga je v začetku Evropska komisija videla kot področje, kjer mi izvajamo ta ukrep. Na srečo se nam je uspelo izpogajati, da je področje manj kot polovico, torej, moramo v bistvu ta ukrep oziroma kot pogojenost pokrivati 33 tisoč hektarjev in to se navezuje na to, da ohranjamo travinje. Tukaj se prepoveduje samo preuravanje. Res je, da so površine se začele na nek način kopičiti oziroma rasti vse od leta 2015, kajti tam, kjer je bilo že na nek način določeno to področje trajnega travinja se je vsaka njiva, ki ni bila obdelana avtomatsko postopoma v RKG, ki je v bistvu podatkovna baza za te zemljevide, po 5. letih spremenila v trajno travinje in na tak način smo prišli zdaj že skoraj do 30 tisoč hektarjev, na nekaterih površinah pa so se ti predlogi dodali naknadno in razumem vsakega kmeta posebej, da seveda, ko je pač prišel do situacije, kjer ni imel informacije in to se je zgodilo v januarju, tudi mi smo v bistvu januarja na nek način začeli s tem operirati, ni enostavno načrtovati.

Tudi nam, bom rekla, zdaj z vsemi časovnimi pritiski je pač se zgodilo, kar se je zgodilo in bomo zato tudi pristopili k reševanju problema skupaj, ne moremo ga rešiti sami, ker strokovne podlage nastajajo v strokovnih službah Ministrstva za naravne vire in prostor, pri nas se pa na teh osnovnih strokovnih podlagah v bistvu pripravlja ukrepe in pa tudi neka kompenzacija oziroma subvencije, če tako rečem, za izgubo dohodka.

Kar se tiče mogoče, da pa rečem še dodatne zahteve, ki ste jih tudi izpostavila, od samega gnojenja ali paše in to, to so pa naprej potem pa tudi košnje, ukrepi v okviru režima Natura 2000. Za Naturo 2000 je Evropska komisija na nek način pričakovala oziroma zahtevala 2 tisoč 500 hektarjev površin in kljub našim stalnim prizadevanjem, da in obrazložitvam, da pač Natura 2000 v Sloveniji je zelo široka, zato ker se Slovenci zavedamo, kako pomembno je varovanje okolja, naših naravnih virov in voda, ampak da v celoti ne moremo kar vse dati v Naturo 2000, smo na koncu izpogajali, da so te površine v višini tisoč 700 hektarjev, kar pomeni za prvo leto v bistvu nekje 350 hektarjev na Barju, 80 na Planinskem polju in 320 na Goričkem in da potem do konca obdobja, do leta 2027, povečamo na polno zahtevano količino.

Tudi tukaj so sloji prišli naknadno, zaradi tega, ker vsi sloji so v bistvu predmet na, strokovnih podlag in izhodišč za pun(?) in zaradi tega teh slik niso niti kmetje, niti mi, mogli kaj dosti debatirati prej. Se pa popolnoma strinjamo, da je potrebna večja fleksibilnost pri naslavljanju kmetijske dejavnosti na teh področjih, kajti tako, kot so sloji zarisani trenutno lahko onemogočijo določeno dejavnost kmetijstva in zaradi tega smo se zdaj že dvakrat, trikrat usedli s kolegi in se začeli dogovarjati, kako bomo to naslavljali. Ministrica je že pozvala vse deležnike, da imenujejo predstavnike v delovno skupino, ki se bo ukvarjala s problematiko naravovarstvenih zahtev pri izvajanju skupne kmetijske politike, ki jo bom vodila jaz, v sodelovanju s kolegom Skočirjem in kjer bomo iskali skupaj rešitve.

To lahko naslovimo in popravimo skupaj, kajti, še vedno izhajamo iz naravovarstvenih ciljev, kjer imamo določene težave, kjer moramo dosegati tudi izboljšanje okolja glede na opomin, ki smo ga dobili iz Evropske komisije, na drugi strani pa bomo zagotovili, da bodo vse naslovljene problematike v bistvu preverjene tudi na terenu, tako da bo kmetijska svetovalna služba in svetovalci, skupaj s predstavniki Zavoda za varstvo narave, na terenu pogledali v bistvu vse predlagane sloje in da se potem na osnovi dejanskega stanja v bistvu pripravi predlog revizije. Pred tem pa seveda bomo skupaj definirali v delovni skupini tudi kriterije, kako bomo potem reševali problematiko. Jaz verjamem, da bomo na ta način rešili večino problemov, sem pa tudi realen človek, ki pričakuje, da bo verjetno marsikje kakšna omejitev, kjer bo potrebno potem tudi najti neke rešitve z, pa naj rečemo, razpršenostjo, z nadomestnimi površinami oziroma z iskanjem rešitev na dohodkovni ravni. Mogoče toliko za začetek z moje strani, kot uvod. Kajti ta proces same priprave strateškega načrta je bil dolg, ampak na koncu nam je še vedno primanjkovalo časa, tako na naši strani kot pri kolegih in potem je ta časovna stiska verjetno tudi botrovala marsikateri zagati, ki smo jo zdaj deležni. Se pa na nek način zavezujemo, da do poletja res pripravimo že vse potrebne rešitve, da lahko pripravljamo spremembo strateškega načrta, ki bo potem osnova za spremembe in za rešitve z režimi za leto 2024.

Na tej točki moram izpostaviti, da trenutno imamo strateški načrt v veljavi, kot je in zaradi tega ne moremo odstopati od implementacije. Smo se pa dogovorili z obema ministrstvoma, da bomo letos izvajali tako imenovani prehodni režim, to pomeni za Naturo 2000, v bistvu se izvede, potem plačila samo za tiste kmetije, ki bodo v to vstopale, ne velja za vse na tem območju.

Hvala.