Hvala lepa.

Torej, predstavila vam bom vsebino združenih poročil o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji za leto 2022.

Vse države, torej prejemnice finančne pomoči s strani Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, tako imenovani EFSF, so uspešno zaključile svoje programe pomoči, tako da se sedaj izvaja le še po programski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 % posojenih sredstev ne bo vrnjenih. Skupen obseg poroštva Republike Slovenije je določen v Zakonu o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju in znaša do skupne višine glavnic 3 milijarde 664 milijonov in 300 tisoč evrov ter pripadajoče obresti. EFSF je imela na dan 30. septembra 2022 izdanih 67 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 197 milijard evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije milijardo evrov, torej, to je glavnica, oziroma se poveča s povečanjem deleža v posamezni izdaji iz bonitetnih razlogov na približno 1,6 milijarde evrov.

Najprej bi začela z Irsko, ki je od EFSF prejela 17,7 milijarde evrov posojil. Do sedaj je bilo z Irsko opravljenih 17 poprogramskih pregledov, zadnji se je zaključil oktobra lansko leto. Iz poprogramskega poročila, ki ga pripravljajo pristojne institucije, torej Evropska centralna banka, Evropska komisija in Evropski mehanizem za stabilnost, izhaja relativno uspešno delovanje irskega gospodarstva glede na trenutno globalno situacijo. Krizo, ki jo je povzročila pandemija, je Irska dobro obvladala z ukrepi za podporo gospodarstvu. Tudi irski finančni sistem ostaja zdrav in ni utrpel večjih nazadovanj med pandemijo. Tveganje, da Irska ne bi bila torej sposobna poplačati posojil oziroma svojih obveznosti do EFSF, ostaja nizko.

Portugalska je od EFSF prejela 26 milijard evrov pomoči v obliki posojil. Tam je bilo opravljenih 16 poprogramskih pregledov, zadnja misija pristojnih institucij pa se je zaključila septembra 2022. Tudi portugalsko gospodarstvo nadaljuje, sicer z nekoliko počasnejšo rastjo, ampak javne finance so okrevale tudi v letu 2022, tako na račun močne gospodarske rasti kot tudi postopnega ukinjanja ukrepov fiskalne politike zaradi pandemije. Banke so v prvi polovici 2022 izboljšale svoje finančne rezultate. Previdnost zaradi geopolitičnih negotovosti ostaja. Razmerje med javnim dolgom in BDP naj bi se še naprej zmanjševalo v letih 2023 in 2024. Tudi tveganja glede sposobnosti odplačevanja Portugalske ostajajo nizka.

Še Grčija. Ta je v okviru EFSF v drugem programu pomoči prejela 141,8 milijarde evrov. Po izhodu iz programa avgusta 2018 je bila Grčija podvržena tako imenovanemu okrepljenemu nadzoru, kar pomeni, da so institucije opravljale kvartalne misije, s katerimi so nadzirale Grčijo, da nadaljuje z izvajanjem reform. Za Grčijo so institucije zaključile, da uspešno izvaja reforme, s čimer se je izboljšala odpornost grškega gospodarstva in okrepila njegova finančna stabilnost. Zato je bilo avgusta lani, leta 2022, opravljen okrepljen nadzor nad Grčijo. Evroskupina je na podlagi poročil institucij ugotovila, da je Grčija sprejela potrebne ukrepe za dokončanje svojih posebnih reformnih zavez kljub zahtevnim geopolitičnim okoliščinam. Zato je Evroskupina konec lanskega leta sprejela odločitev o sprostitvi zadnje, torej osme tranše ukrepov za lajšanje vzdržnosti grškega dolga v višini 725 milijonov evrov. Sedaj je Grčija podvržena rednemu šestmesečnemu programskemu nadzoru. Poleg tega pa se bodo sprejemale večje reforme in naložbe v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost v Grčiji.

Ključna ugotovitev torej je, da nobena prejemnica pomoči, torej Irska, Portugalska oziroma Grčija, nima zapadlih neporavnanih obveznosti do EFSF. Iz izrednih pregledov, ki jih opravljajo pristojne institucije, tudi izhaja, da ni povečanja tveganja bodočih neplačil.

Hvala.