Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah je bil sprejet januarja 2019 in ureja postopke za sklenitev koncesijske pogodbe za gradnjo in koncesijske pogodbe za storitev na način, kot jih opredeljuje direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb. V Sloveniji koncesijo tradicionalno razumemo kot podelitev posebne oziroma neke izključne pravice, v direktivi pa so koncesije razumljene bolj kot nadgradnja javnih naročil, ker gre za dolgoročnejše razmerje, v katerem koncesionar prevzame operativno tveganje, kar pomeni, da se mu vložena sredstva, ki jih je moral vložiti v izvajanje koncesije, nujno ne povrnejo, v času izvajanja koncesije.

Zakon in direktiva se tako ne uporabljata za nekatere slovenske koncesije, ki se na primer nanašajo na oskrbo s pitno vodo, elektronsko komunikacijo, linijske potniške prevoze, vzdrževanje državnih cest in negospodarske storitve splošnega pomena, kot na primer javne zdravstvene storitve, vključno z veterinarskimi in lekarniškimi storitvami. Zakon že v letu 2019, ko je bil sprejet, ni prinesel nekih večjih novosti, v sistem in postopke podeljevanja koncesij, saj že veljavna zakonodaja zahteva javni razpis za podelitev koncesije, na primer, Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o javno zasebnem partnerstvu.

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah je izključno postopkovni zakon, ki je uvedel postopek izbire koncesionarja nad mejno vrednostjo, ta je v tem trenutku približno 5,3 milijone evrov, z obvezno objavo, torej na portalu javnih naročil in v uradnem glasilu Evropske unije. Prav tako ureja pravno varstvo v postopkih izbire koncesionarja na enak način, kot je to predvideno pri javnih naročilih. Za koncesije, katerih vrednost je nižja od navedene mejne vrednosti, se pa še naprej uporablja področna zakonodaja na tem področju.

Osnovni zakon torej predstavlja pravzaprav prenos direktive in glede na navedeno ni povzročil nekih večjih sprememb v obstoječem sistemu podeljevanja koncesij v Sloveniji. Po našem vedenju so na podlagi tega zakona bile, so do sedaj podeljene koncesije predvsem na področju energetske sanacije javnih stavb, tiste, ki so bile vredne več kot 5,3 milijone evrov. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah pa upošteva predvsem pravno tehnične pripombe Evropske komisije, ki je Sloveniji očitala, da prenos direktive v naš pravni red ni bil povsem skladen.

S predlogom zakona se tako ureja razlikovanje med splošnim, tako imenovanim javnimi koncendenti in koncedenti, ki delujejo na infrastrukturnem področju in podelijo koncesijo za izvajanje dejavnosti na tem področju. Trenutno v zakonu tega razlikovanja ni, so pa postopki poročanja nekoliko drugače urejeni. Dopolnjujejo se tudi določbe zakona glede izvajanja koncesije s podizvajalci. Spreminja se rok za imenovanje podizvajalcev. Dodaja se tudi obveznost izpolnjevanja določenih pogojev tudi za podizvajalce podizvajalcev, predvsem z vidika upoštevanja delovnopravne zakonodaje. Ustrezno se tudi zapiše izračun najdaljšega trajanja koncesijske pogodbe oziroma se uskladi z izvirnim angleškim besedilom direktive, ker je bil slovenski uradni prevod(?) neustrezen. Torej za določitev najdaljšega trajanja koncesije nad 5 let je določal povrnitev dobička, ki po naravi po definiciji šteje za nekaj pozitivnega, namesto donosa na sredstva, ki je pa lahko tudi negativen, no, kar je tudi bistvo za prevzemanje operativnega tveganja za koncesionarja.

Uredi se tudi izločilne pogoje v primeru koncesij na področju obrambe in varnosti, kljub temu, da teh oblik koncesije pri nas niti ne poznamo, jih oziroma jih ne predvidevamo, ampak moramo to narediti za to, da prenesemo določbe direktive v naš pravni red. Dopolnjene so tudi določbe glede spreminjanja koncesijske pogodbe v času trajanja na način, da se jasno zapiše, da je za vse druge spremembe, ki niso izjeme po zakonu, potrebno izvesti nov postopek izbire koncesionarja. Torej predlagani amandmaji s strani koalicije sicer ne spreminjajo vsebine zakona, ampak izboljšujejo besedilo, da se dodatno sledi izvorni angleški različici direktive, tako da se z njimi strinjamo. Predlog zakona vsebinsko ne spreminja obstoječega zakona, ampak le upošteva pripombe iz uradnega opomina Evropske komisije glede neskladnosti slovenske zakonodaje z direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb, tako predlagam, da predlog zakona podprete.

Hvala.