Govor

Peter Dermol

Hvala lepa. Hvala lepa tudi za povabilo.

Zdaj sicer bom uvodoma govoril v imenu Mestne občine Velenje, mogoče kakšno besedo tudi v imenu skupnih občin Slovenije - danes dopoldan smo imeli srečanje, zdaj poskušal bom, da ne bom se veliko podvajal s kolegom Žagarjem. Jaz najprej, kar bi seveda želel, bom rekel, izpostaviti, pa kar je pravzaprav tudi pri vsakem posegu v neke institucije znotraj lokalnih skupnosti pravzaprav bojazen, je to, da pač reorganizacijo ne smemo enačiti s centralizacijo. Ker, če si bomo priznali, da to ni centralizacija, da je pravzaprav to nek drug namen, potem bo celoten postopek veliko lažje speljati. Če bomo pa na koncu ugotovili, da gre zgolj za neke vrste centralizacijo, bo pa verjetno kar veliko, veliko več preprek kot sicer. Jaz mislim, da smo tudi danes na Skupnosti občin Slovenije, ko smo razpravljali o teh stvareh, bili pravzaprav si enotni, da na nek način se zavedamo, da po več desetletjih ali pa treh desetletjih je potrebno seveda tudi poseči v reorganizacijo upravnih enot in je pri tem seveda tudi zavedanje, da je to pravzaprav v domeni in pristojnosti resornega ministrstva. Tukaj pravzaprav ne gre izgubljati besed in vsekakor je to legitimno, več kot legitimno. Po drugi strani morate pa razumeti lokalne skupnosti, kot je tudi kolega Žagar povedal, da vedno na koncu, ko pravzaprav se neka zadeva ne izide tako, kot bi v nekem lokalnem okolju se morala, pa tudi če na to lokalne skupnosti nismo imele vpliva, na koncu smo vedno župani tisti, ki se moramo, ki seveda moramo javno ali braniti ali pa po drugi strani seveda tudi hvaliti neko odločitev, ki je bila sprejeta na ravni države. Zato je tudi zelo legitimno seveda, da kot lokalne skupnosti, kot tudi združenja posamezna pričakujemo, da smo v ta proces reorganizacije aktivno vključeni s ciljem seveda, da poskušamo res najti en dober primer, na kakšen način pravzaprav reorganizirati ta del javne uprave, ki je zelo, bom rekel, močno vpet tudi v lokalne skupnosti. Pri tem res ne gre zapostavljati mogoče dejstva, da bi bilo zelo, zelo smotrno poiskati sinergije tudi in tukaj lahko lokalne skupnosti in župani seveda ponudimo svoje resurse, svoj čas, energijo, vse, kar je bilo potrebno za to, da se poiščejo sinergije med upravnimi enotami in pa na drugi strani lokalnimi skupnostmi. Vsi imamo, kot smo ugotavljali vložišča, na eni. Po drugi strani, bom rekel, nek dogodek, ki ga izvede na primer Mestna občina Velenje, potem čakamo na dovoljenje na upravni enoti, kjer bi pravzaprav v isti hiši lahko v sosednji pisarni že celotno zadevo tudi zaključili. Gradbena dovoljenja vemo, da pač so na nek način povzeta po prostorskem aktu, ki ga sprejme lokalna skupnost, torej, občina, potem pač gre spet v neko drugo institucijo in se tam premleva. Vse to bi se lahko v parih, bom rekel, v zelo kratkem času, v dveh, treh pisarnah pravzaprav hitro reševalo. To so nekatere sinergije, ki verjamem, da bi lahko prinesle tudi neke pozitivne učinke na področju reorganizacije in sledenja verjetno tem ciljem, ki jih ima tudi resorno ministrstvo in zaradi tega seveda pač si enostavno želimo, da bi bili tukaj zraven tudi vključeni. Mogoče ne gre spregledati tudi dejstva - zdaj v zadnjih letih smo zelo, zelo veliko govorili o regionalizaciji, pa o pokrajinah in tako naprej - seveda, ko je pač ta številka 12 upravnih enot prišla v javnost je na nek način upravičeno, tudi marsikateri župan se vpraša kaj to pomeni pravzaprav za prihodnost razvoja neke lokalne skupnosti, nekega območja in tukaj vsaj po mojem mnenju bi bilo zelo dobro, da pač enostavno tudi ustanovitev pokrajin na nek način oziroma da te reorganizacije sledijo potencialnim pokrajinam, ki bi se lahko v nekem doglednem času tudi zgodile, da ne bi prišli v situacijo, da bomo danes pravzaprav reorganizirali, reorganizirali ta del javne uprave, potem bomo pa čez tri leta prišli ali pa štiri leta prišli do nekih pokrajin, ki bomo pa videli, da niso kompatibilne s to reorganizacijo in bomo ponovno reorganizirali celoten sistem. Zato je pač smiselno tukaj seveda o tem razpravljati. S tega mesta pa še enkrat seveda tudi jaz osebno podpiram reorganizacijo upravnih enot, če seveda ministrstvo trdi, da je to smiselno in potrebno in da pa ne gremo po konceptu, kot smo že navajeni bili v preteklosti, kot je bil primer Fursa in podobnih stvari, ko so pravzaprav se izvedle nekatere organizacije, ki so pa po drugi strani tudi mogoče zmanjšale dostopnost ali pa ne pohitrile določene postopke ali pa so se ti postopki seveda, zaradi te reorganizacije še zavlačevali. Zato je zelo pomembno, da tisti, ki smo v lokalni skupnosti, ki na nek način ščitimo tudi lokalne storitve, lokalno prebivalstvo, da enostavno koncept, ki bo v prihodnje, da res omogoča čim hitrejši dostop do javnih storitev, da res imajo na koncu ljudje nekaj od tega, ne pa, bom rekel, neke vrste politik ali kdorkoli drug, zato ker si delamo za državljanke in državljane in vsi delamo za občanke in občane, ki so pravzaprav isti ljudje.

Hvala lepa.