Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V Slovenski demokratsko stranki smo se odločili, da še četrtič vložimo resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih v Državni zbor.

Prvič smo jo vložili leta 2009, mislim, da približno 2 meseca za tem, ko je bila potrjena s strani tudi vseh slovenskih evropskih poslancev v Evropskem parlamentu. Resolucija potem ni dobila podpore v Državnem zboru. Potem smo resolucijo vložili v Državni zbor ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in ob 20. Obletnici genocida v Srebrenici. Tudi takrat resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih v Državnem zboru ni dobila podpore. Tretjič smo resolucijo Evropskega parlamenta vložili ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kot veste, je prav ta resolucija, ki jo tudi danes obravnavamo na tem matičnem odboru, Odboru za pravosodje, določila, da 23 avgust postane dan spomina za vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

No, sedaj pa smo četrtič vložili resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih v Državni zbor in sicer s ciljem, da bi deklaracijo o podpori resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmih sprejel oziroma potrdil tudi Državni zbor.

Torej, da bo na tem trenutku ločnica jasna: Ne gre za seznanitev z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, kot je bilo leta 2009, ampak gre za potrditev oziroma jasno podporo resoluciji, ki nas nenazadnje povezuje s skupnimi evropskimi vrednotami.

Zdaj v Slovenski demokratski stranki seveda resolucijo ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, na spoštovanju človekovih pravic in na spoštovanju vladavine prava, podpiramo. Glede na prejšnje izkušnje iz prejšnjih mandatov, ko nismo potrdili te resolucije, sem se danes odločila, da gremo, ker se mi zdi to pošteno, skupaj na tem Odboru za pravosodje skozi celotno resolucijo od odstavka do odstavka, od črke do črke, po točkah, tako kot je resolucija sama zapisana in da vidimo kateri deli so morebiti za katero od političnih strank morda nesprejemljivi ali pa problematični ali pa imate kjerkoli zadržke.

Skratka, naša namen je, da pogledamo kje so mogoče težave in da potem na koncu enotno tudi podpremo to resolucijo.

Zdaj kot veste je ta resolucija - uvodoma temelji na različnih dokumentih, ki jih je že sprejel Evropski parlament, ne bom jih naštevala in tudi ne bom jih brala. Bom začela kar s samo vsebino resolucije.

Pod točko A piše: ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila, ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za preučevanje preteklosti in poskušajo biti čim bolj nepristranski.

Tukaj seveda sprašujem, le je mogoče ta odstavek sporen za katero od poslanskih skupin? Predlagam, da potem v razpravi to tudi poveste in pojasnite, kateri odstavek je sporen. Danes pa na tem odboru seveda izključno govorimo o vsebini resolucije in o ničemer drugem, resolucija pa je jasno definirana po točkah.

Točka B: ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni.

Torej tudi tukaj sprašujem, če ima morebiti tukaj kakšne zadržke katera od poslanskih skupin? Boste pojasnili potem v razpravi.

C: ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih; ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost.

Tudi tukaj sprašujem, če ima morebiti kakšni stranki ali pa oziroma poslanski skupini ta odstavek sporen kakorkoli, ali pa imate kakršnekoli zadržke?

D: ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države, in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja.

Torej sprašujem, ali je mogoče v tem delu kakšen zadržek?

E: ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu.

Tudi tukaj sprašujem, ali je morebiti kakšen zadržek s strani poslanskih skupin?

F: ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu. Tudi tukaj je na mestu vprašanje, ali morebiti kakšna poslanska skupina ima kakršne zadržke pri tej evropski vrednoti.

G) Ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih 20. Stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev. Ker je vseeno treba priznati holokavst za edinstven primer v zgodovini. Tudi tukaj stranke sprašujem oziroma poslanske skupine ali je morebiti kakršen koli zadržek pri tem odstavku oziroma pri tej evropski vrednoti.

H) Ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja zahodne Evrope in ker so v srednje in vzhodno evropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem. Ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav. Vprašanje ponovno enako. Ali je morebiti kakšen zadržek v tem odstavku.

I) Ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi. Bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi. Boste v razpravi potem pojasnili, če je morebiti kakršen koli zadržek s tem odstavkom oziroma s tako formulacijo.

J) Ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi, pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope. Tudi tukaj boste povedali ali je točka J) za vas sprejemljiva ali jo podpirate in ali imate morebiti kakršne koli zadržke.

K) Ker Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju. Tudi tukaj boste lahko podali svoje stališče k temu odstavku ali morebiti imate kakršne koli zadržke s tem.

L) /oglašanje iz dvorane/ Najlepša hvala gospod predsednik. L) ker leta 2009 ponovno združena Evropa praznuje 20. obletnico razpada komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov, kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti. Zanima me ali je morda tukaj kakšen problem pri strankah oziroma poslanskih skupinah v zvezi s temi evropskimi vrednotami.

M) Ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe. V razpravi boste lahko pojasnili ali se strinjate z vsebino pod črko M.

N) Ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal. Tudi tukaj boste lahko pojasnili ali je karkoli spornega glede vsebine pod črko N.

Zato resolucija: 1. izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju. Torej na mestu je vprašanje ali podpirate vsebino prve točke resolucije, ki seveda izraža evropske vrednote.

Drugič. Obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Zdaj tukaj res sprašujem, ali mogoče komu niso blizu te vrednote. Ali so preveč tuje? Je kakšen problem? Boste lahko pojasnili v nadaljevanju v razpravi.

Tretjič. Poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave. Ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine, ne glede na ideološko ozadje. Tudi tukaj boste lahko pojasnili, ali podpirate vsebino tretje točke resolucije.

Četrtič. Opozarja – torej resolucija – da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost. Veste, da gre za genocid, ki je bil storjen v Srebrenici. In na podlagi tega dokumenta tudi sloni ta resolucija, o kateri danes govorimo, in seveda boste lahko pojasnili, ali podpirate to, kar je zapisano pod točko štiri v tej resoluciji.

Pet. Resolucija poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanje o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave. Tudi to je ena izmed ključnih civilizacijskih norm in vrednot, ki jih goji skupna Evropa, zato boste lahko pojasnili, ali podpirate vsebino te točke.

Številka šest. Resolucija obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neopravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb. Čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo zlorabljalo v politične namene. Tudi tukaj boste lahko v razpravi pojasnili, ali podpirate šesto točko ali pa imate kakršnekoli morebitne zadržke z vsebino.

Sedem. Odločno in jasno resolucija obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje. In tukaj seveda boste lahko pojasnili, ali ima katera politična stranka oziroma poslanska skupina v Državnem zboru kakršnekoli zadržke pri tej evropski vrednoti.

Osmič. Resolucija izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope.