Govor

Klemen Košir

Ja, hvala za besedo. No, moje ime je Klemen Košir, sem vodja Urada za spodbujanje zelenega prehoda na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in tukaj nadomeščam ministra, ki se žal pač same seje ni mogel udeležiti.

Torej zelo na kratko. Kot je minister že povedal, imamo pravzaprav na eni strani prilagoditev obstoječega načrta za okrevanje in odpornost, na drugi strani pravzaprav določena dodatna sredstva, katerih namen ni več pravzaprav boj in okrevanje po epidemiji, ampak pravzaprav soočanje z rusko-ukrajinsko krizo. Tako smo pravzaprav pripravili osnutek izhodišč za samo ločeno poglavje v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki se bo financiralo iz dodatnih sredstev iz naslova pobude REPower. Kot verjetno veste, Slovenija je v tem delu prejela slabih 118 milijonov evrov, dodatno smo na teh 117 milijonov evrov dodali še 5 milijonov iz sredstev iz naslova Brexit, tako da skupaj pravzaprav načrtujemo okvirno dobrih 120 milijonov evrov pravzaprav za nove ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v naslednje cilje, se pravi zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, predvsem seveda od ruskih energentov zaradi znanih razlogov, s tem v bistvu hkrati boj proti sami energetski draginji, ki jo sicer naslavljamo tudi z drugimi komplementarnimi ukrepi iz nacionalnih sredstev, potem zmanjševanje odvisnosti od tujih energentov in pa hkrati želimo v bistvu pospešiti pravzaprav sam zeleni prehod kot tak.

Zdaj pa zelo na kratko. Pri programiranju izhodišč nas je poleg obstoječih ciljev pravzaprav vodila še ena, še ena pomembna stvar, to je v bistvu sama izvedljivost. REPower mora biti sprogramiran in izveden v istih okvirih kot načrt za okrevanje in odpornost. Se pravi, 2026 je v bistvu zadnje leto, ko so možni pač izdatki in certificiranje tako rekoč do komisije in povrnitev teh sredstev. Se pravi, časa je izjemno malo. Zaradi tega v bistvu smo na reformnem delu pravzaprav se osredotočili na poglobitev pravzaprav dveh že obstoječih reform, in sicer na področju brezemisijske mobilnosti, se pravi, nadgradnja Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in pospeševanje v bistvu brezemisijske mobilnosti in pa na področju obnovljivih virov energije pravzaprav poglobljen Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Oba dva zakona, kot verjetno veste, sta bila že sprejeta s strani Vlade Republike Slovenije in oba sta trenutno v proceduri sprejemanja v Državnem zboru. Na podlagi pravzaprav poglobljenih teh dveh reform smo pa pač sredstva razdelili, se pravi teh 120 milijonov, nekako v štiri sklope naložb, pri čemer sta gre v bistvu za dva sklopa, kjer pravzaprav sredstva dodajamo obstoječim ukrepom iz načrta za okrevanje in odpornost. In sicer, povečujemo za 20 milijonov pravzaprav sredstva, ki bodo šla v nadgradnjo nizkonapetostnega omrežja, predvsem iz razloga pospeševanja tako polnilnih mest kot na drugi strani tudi pospeševanja priklopa naprav na obnovljive vire energije, tam, kjer vemo v bistvu, da število, število pravzaprav zavrnitev priklopov predvsem sončnih elektrarn raste. Medtem ko drugi sklop, ki se nadgrajuje, pa pravzaprav javni razpis za prestrukturiranje obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja, kjer želimo dodatna sredstva nameniti temu, da se pravzaprav ta daljinska ogrevanja čim hitreje preidejo na obnovljive vire energije, z opuščanjem pravzaprav obstoječih energentov kot je zemeljski plin, mazut, nafta in tako naprej. Poleg teh dveh nadgrajenih ukrepov predlagamo še dva nova ukrepa, ta dva sta finančno približno enako obsežna, in sicer vsak po 40 milijonov evrov,. In sicer, prvi ukrep je razogljičenje gospodarstva, kjer bomo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport oblikovali inštrument, zelo verjetno pač ustrezno shemo, državne pomoči in pa javni razpis pravzaprav za, predvsem za industrijo, da bo na podlagi pač obstoječih energetskih pregledov pravzaprav pospešila naložbe v, bom rekel, obnovljive vire energije oziroma tudi v zmanjšanje obstoječe pač porabe energije, s čimer v bistvu poskušamo komplementarno naslavljati tudi samo energetsko draginjo, ki vemo, da je, da je za gospodarstvo ključnega pomena, predvsem za konkurenčnost gospodarstva. In pa v bistvu drugi ukrep, spet v vrednosti približno 40 milijonov evrov, ki bo namenjen različnim ukrepom na področju brezemisijske mobilnosti, se pravi in pospeševanju javnega potniškega prometa na obnovljive vire energije kot tudi pač razširjanje infrastrukture polnilnih mest in tako naprej.

To je z moje strani na kratko to,. Mogoče samo še dodam, da gre seveda za osnutek, ki je še v usklajevanjih in da pač trenutno javna razprava o predlogu še teče. Hvala.