Hvala lepa.

Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Načrt za okrevanje in odpornost je bil v preteklih dneh ena od pomembnejših tem, ki je polnila časopise, spletne strani, tudi dnevne rede in zato sem vesel, da vam lahko danes predstavim zadnje stanje.

Ker je koriščenje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost pogojeno z doseganjem mejnikov in ciljev na načrtovanih ukrepih, ko je naložbah in reformah, zahteva izvajanje načrta za okrevanje in odpornost vso našo pozornost in angažma, ne zgolj deležnikov, ki aktivno sodelujemo v izvajanje, ampak tudi širše. Le tako bomo lahko v največji meri realizirali zastavljene cilje in posledično maksimalno izkoristili razpoložljiva evropska sredstva za okrevanje in odpornost, časa namreč ni veliko, le do konca leta 2026.

Mehanizma za okrevanje in odpornost je, to je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU. Po podatkih, po izračunih pravzaprav, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija, bo Slovenija lahko iz tega naslova koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde, kot je bilo sprva predvideno julija 2021. Takrat so bila seveda z načrtom sprogramirana vsa potencialno možna sredstva. Ta so bila izračunana na osnovi ocene razvitosti države in ne na konkretnih izračunih, na katerih bazira končna ocena razpoložljivih sredstev.

Na voljo so nam tudi povratna sredstva. Planiranih je za 705 milijonov evrov. V trenutni verziji načrta je predvidenih 86 naložb in reform, z njihovo izvedbo pa je povezanih 209 mejnikov in ciljev, ki so pogoj za priliv evropskih sredstev ta bo Slovenija črpala v 10. obrokih za nepovratna in 6. za povratna sredstva.

Septembra 2021 je Slovenija prejela 231 milijonov evrov pred plačila, nedavno pa je Evropska komisija podala tudi preliminarno pozitivno oceno zahtevka za plačilo prvega obroka za nepovratna sredstva v višini 50 milijonov evrov. Ocenila je, da smo zadovoljivo izpolnili vseh 12 mejnikov, povezanih s tem prvi obrokom. Plačilo bo realizirano predvidoma sredi aprila.

Slovenija je z Evropsko komisijo v začetku izvajanja načrta dogovorila predvideno okvirno časovnico pošiljanja zahtevkov za plačilo, skladno s katero naj bi Slovenija za izplačilo prvih dveh obrokov za nepovratna sredstva zaprosila že do konca junija 2022, zahtevek za tretji obrok za nepovratna sredstva in prvi obrok posojil pa naj bi zaprosila do konca decembra 2022. Ker mejniki v tem času niso bili izpolnjeni, pretekla in aktualna Vlada zahtevkov za plačila navedenih obrokov ni posredovala v Bruselj, saj bi to pomenilo samo delno izplačilo.

Vlada se zaveda zamud pri koriščenju evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. S ciljem pospešitve izvajanja načrta se mesečno informira o napredku in morebitnih izzivih. Vlada si prizadeva pospešiti doseganje mejnikov in ciljev na ukrepih ter s tem pošiljanje zahtevkov za plačilo. V procesu spremljanja izvajanja načrta skupaj z odgovornimi ministrstvi identificiramo tveganje, mejnike in cilje, kar bo smiselno, kar bomo smiselno upoštevali tudi pri pripravi oziroma smo že pri pripravi tega prilagoditvenega načrta. Tega se je Vlada lotila predvsem zaradi nižje lokacije nepovratnih sredstev, torej teh 286 milijonov evrov in ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov.

Izhodišča za pripravo predloga prilagoditve načrta je Vlada sprejela prejšnji četrtek in jih bo uskladila z Evropsko komisijo in drugimi deležniki. Prilagoditev načrta bo lahko pomenila tudi prilagoditev nekaterih mejnikov in ciljev ter s tem sestavo obrokov. Drugi zahtevek za plačilo bomo v Bruselj posredovali predvidoma v drugi polovici leta. Vanj bomo najverjetneje združili več obrokov, saj so postopki obravnave posameznega zahtevka zelo dolgotrajni. Iz katerih obrokov bo zahtevek sestavljen, bo odvisno od doseganja mejnikov oziroma ciljev na drugem in tretjem obroku za nepovratna sredstva ter na prvem obroku za posojila. Na časovnico pošiljanja zahtevka in njegovo vsebino bo vplivala tudi prilagoditev načrta. Na podlagi podatkov ministrstev je trenutno na drugem obroku za nepovratna sredstva, tam beležimo izpolnitev 18 mejnikov od 27, na tretjem obroku za nepovratna sredstva 12 od 24 in na prvem obroku za povratna sredstva 3 od 9. Končno oceno uspešnosti doseganja mejnikov in ciljev posameznega obroka pa bo podala Evropska komisija ob ocenjevanju zahtevka za plačilo.

Države članice se pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost soočajo z različnimi izzivi. Slovenija pri tem ni izjema, kar se skuša včasih prikazati. Slovenija je

bila med prvo polovico držav EU, ki so oddale svoj prvi zahtevek za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Kar nekaj držav članic prvega zahtevka še ni oddalo, na primer Finska, Nemčija, Estonija ter Belgija ter države, ki tudi še niso prejele predplačila, to so Madžarska, Poljska, Nizozemska, Irska in Švedska. Le sedem držav je oddalo drugi zahtevek za plačilo, med katerimi sta dve oddali tudi tretji zahtevek, Italija in Španija.

Da ne ostanemo zgolj pri zamudah na mejnikih in ciljih, svojo predstavitev zaključujem z učinki evropskih sredstev za okrevanje in odpornost in ki so motivacija za nadaljnja prizadevanja. Zamik časovnice pošiljanja zahtevkov za plačila zaenkrat ne ogroža izvajanja načrta naložb, država nastale stroške pokriva iz naslova predplačila. Nekateri projekti so že zaključeni, številni so v teku. Tako za predstavo naj izpostavim nadgradnjo železniških prog Ljubljana - Jesenice, Ljubljana - Divača, projekte na področju digitalizacije gospodarstva in stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru, ki je eden od 34 tovrstnih projektov, ki jih bomo izvedli v okviru načrta. Eden od vidnejših projektov bo tudi dograditev Infekcijske klinike UKC Ljubljana.

Zdaj pa, če dovolite, bi besedo predal še kolegom iz teh resorjev, ki ste jih prej omenila, da predstavijo svoja ta nova poglavja v okviru REPowerEU ter mejnike, cilje in časovnico vezano na novo.