Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni, pričenjam 8. sejo Odbora za finance.

Obveščena sem, da bodo na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali Janez Cigler Kralj namesto Jerneja Vrtovca, Jani Prednik namesto Soniboja Knežaka in Miroslav Gregorič namesto Tineta Novaka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Članice in člane obveščam, da ste 17. 3. 2023 prejeli predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora, to je s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, skrajšani postopek. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? (Ne.) Ali želijo stališča o predlogu predstaviti poslanke in poslanci, predstavnici, predstavniki? Ne vidim želje, zato prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 10 poslank in poslancev glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Hkrati ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s 3., 4. in 5. točko na podlagi 114. člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU.

Dne 20. 3. 2023 ste prejeli tudi predlog za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora, in sicer zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18. in 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? (Ne.) Ali želijo stališča o predlogu pred predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 11 poslank in poslancev glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Dodatno imam še pooblastilo, da gospoda Lenarta Žavbija nadomešča Tamara Vonta. In še eno, da gospo Andrejo Živic nadomešča Mojca Šetinc Pašek.

V skladu s 65. členom Poslovnika bi na prošnjo Ministrstva za finance predlagala, da odbor obravnava točke v naslednjem vrstnem redu, in sicer 1., A1., 3., 4., 5. in na koncu 2. točko, da bo lahko zagotovljena ustrezna prisotnost ministrstva pri obravnavi posameznih točk. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nobenega nasprotovanja.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedenimi širitvami ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SEZNANITEV Z IZVAJANJEM NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST TER KORIŠČENJEM SREDSTEV IZ MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Gradivo glede načrta za okrevanje in odpornost je objavljeno na vladni spletni strani. Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi izhodišča Vlade Republike Slovenije za prilagoditev načrta za okrevanje in odpornost z dne 23. 3. 2023 in predlog sklepa Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica z 23. 3. 2023 na seji.

Na sejo so bili k točki vabljeni Ministrstvo za finance, Urad za okrevanje in odpornost in dodatno še predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem, šport, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Najprej bi predstavila razloge za uvrstitev te točke na dnevni red današnje seje odbora, nato pa predlagam, da besedo dobijo predstavniki Vlade oziroma ministrstev, da predstavijo stanje na področju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter glede koriščenja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Nato bi sledila razprava članic in članov.

Preden nadaljujemo, smo prejeli še eno pooblastilo, in sicer namesto Suzane Lep Šimenko prisostvuje seji mag. Karmen Furman.

Spoštovani, na začetku naj poudarim, da se veselim današnje razprave, saj verjamem v njeno dobronamernost in pa koristnost. Prepričana sem, da vsi prisotni brez zadržkov soglašamo, da so evropska sredstva za našo državo izjemno pomembna, v nekaterih primerih tudi odločilna za nadaljnji razvoj Slovenije. Tako v Vladi, koaliciji kot opoziciji, si upam, brez fige v žepu prizadevamo za isti cilj, to je, da Slovenija čim bolj učinkovito izkoristi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Vse prisotne zato pozivam, naj namen razprave ne bo kritiziranje in prelaganje krivde na nasprotno stran, temveč informiranje parlamentarnega Odbora za finance in javnosti o trenutnem stanju slovenskega načrta in izzivih, s katerimi se soočajo njegovi izvajalci. Današnja razprava naj pripomore tudi k ozaveščanju vseh deležnikov in javnosti o pomenu črpanja evropskega denarja za podporo reformam in naložbam.

Naj na kratko spomnim, voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor o obsežnem svežnju sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so povečali za kar 750 milijardami evrov vrednim svežnjem, katerega osrednji del je prav mehanizem za okrevanje in odpornost. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva, družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo vsi skupaj živeti. Slovenski načrt je pripravila prejšnja vlada. V njem je opredelila za 1,78 milijard evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Načrt bi moral vsebovati ukrepe, reforme in naložbe za pospešitev okrevanja države po zdravstveni krizi zaradi covida-19 in za povečanje njene odpornosti pred prihodnjimi krizami. Logika načrta je jasna, najprej reforme, mejniki in cilji, nato pa sredstva za naložbe. Ne želim dvomiti v dober namen prejšnje vladne ekipe, a vendar se je dokument, ki ga je pripravila, pokazal kot premalo razvojno naravnan. V njem je preveč klasičnih infrastrukturnih projektov, zastavljeni mejniki in cilji so razpršeni in časovno nerealni, pa tudi organizacijsko je načrt zastavljen preveč zapleteno. Poleg tega po zadnjih izračunih, ki jih je junija lani predstavila Evropska komisija, Sloveniji zaradi boljšega rezultata oziroma boljšega bruto domačega proizvoda v letu 2021 pripada manj nepovratnih sredstev kot je bilo sprva predvideno. Tako je sedaj Slovenija upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je kar za 286 milijonov evrov manj od prvotno dodeljenih. Slovenija mora torej nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prilagoditi tako zaradi zmanjšanja teh sredstev kot zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, med razlogi za prilagoditev pa so tudi objektivne okoliščine, kot so na primer inflacije in pa tudi druge nepredvidljive, predvidljive okoliščine. Obseg predvidenega črpanja posojil zaenkrat ostaja pri 705 milijonih evrov, torej prilagoditev načrta ni prostovoljna izbira sedanje vlade, ampak zahtevna naloga, ki se ji ne more in se ji tudi ne želi izogniti. Učinkovitost izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev je seveda najbolj odvisna od vsebinske in časovne realnosti načrta.

Kot je v javnosti že bilo predstavljeno, je Ministrstvo za finance pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega načrta ali pa bo njihovo financiranje z nepovratnimi sredstvi v načrtu zmanjšano. V javnosti se je razširila po moji oceni zmotna razlaga, da izločitev projekta iz načrta nujno pomeni tudi njegovo zaustavitev, zato pričakujem poglobljeno predstavitev o tem s strani Vlade. Prilagoditev načrta bo seveda dokončna šele, ko bo usklajena z Evropsko komisijo, ta pa bo zagotovo trda pogajalka. Naloga je zahtevna, zato je potreben temeljit razmislek, kakšna naj bo prilagoditev, da bomo, da dobimo realen in čim bolj učinkovit načrt. Sicer velja biti tudi optimist na tej točki. Pred dobrima dvema tednoma nas je namreč razveselila novica, da je Slovenija prejela pozitivno oceno za prvih 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je namreč ocenila, da je naša država uspešno dosegla 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, krepitev upravljanja z digitalizacijo javne uprave ter tudi reform za krepitev trga in poslovnega okolja. Po dokončni potrditvi v Bruslju bi bil denar lahko izplačan v aprilu.

Da bo razprava Odbora za finance čim bolj koristna, prosim predstavnike Vlade, naj predstavijo aktualno stanje glede Načrta za odkrivanje in odpornost. Kaj bo prinesla informativna izločitev nekaterih projektov in kako namerava ministrski zbor prepričati evropsko komisijo v utemeljenost slovenskega predloga prilagoditve načrta. Menim, da bo vladna predstavitev dobra iztočnica za odprt in pa nadaljnji konstruktiven pogovor na tokratni seji. Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnikom Vlade, mogoče želi najprej besedo minister za finance? (Da.)

Izvolite, gospod Boštjančič.