Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav!

Javni diskurz, ki se sproža ob noveliranju Janševega ZTuj-2F in pomanjkanjem delovne sile v Sloveniji, je skrajno zaskrbljujoč. Po eni strani ga potencira dejstvo, da naše gospodarstvo potrebuje tuje delavce, po drugi strani pa izjave predstavnikov SDS ali denimo kranjskega župana, ki je tamkajšnje priseljence označil kar za okupatorje. Tovrsten govor o priseljencih kot okupatorjih in prevarantih, pri ljudeh zbuja nezaupanje in celo sovraštvo do tujcev in zakriva realnost izkoriščevalskih razmerij, v katerih živijo tuji delavci pri nas.

Novi predlogi ZTuj-2G sicer sproščajo pogoje migrantskega dela, hkrati pa delavcem še naprej otežujejo uveljavljanje temeljnih pravic, kot je pravica do družinskega življenja. Zakonske spremembe Janševega ZTuj-2F so tudi podaljšale obdobje za združitev tujega delavca s svojo družino iz enega na dve leti, ta novela pa tega ne odpravlja. Novela ZTuj-2G ohranja tudi najbolj sporno določbo tako imenovanega Hojsovega zakona, da mora polnoletni pridruženi član gospodinjstva o podaljšanju bivanja opraviti jezikovni izpit na ravni A1. Obdobje za uveljavitev se zgolj podaljšuje za 18. mesecev. Kaj bo sledilo, če takrat kdo tega pogoja ne bo izpolnil? Bomo deportirali člane družine tujih delavcev? Bodo otroci v teh družinah prisiljeni živeti brez obeh staršev? Bomo tuje delavce zreducirali na blago, na delovno orodje in jim omejili temeljne človekove pravice do družinskega življenja, čeravno jih krvavo potrebujemo, čeravno za nas opravljajo najbolj težaška in najbolj umazana dela?

V Levici sicer pozdravljamo namero Vlade, da v 6. mesecih končno pripravi in v praksi preveri tisto, česar ni storila nobena Vlada pred njo, integracijsko strategijo, a opozarjamo, da je še tako dobro spisana strategija brez konkretnega akcijskega finančnega in kadrovskega načrta mrtva točka na papirju in da ta zakon integracije ne ureja.

Podaljševanje življenja spornemu Hojsovemu členu je zelo tvegano početje in v negotovo usodo potiska na tisoče svojcev tujih delavcev pri nas. Sporni 15. člen novele ne temelji na nobeni raziskavi stanja na terenu in povsem zanemarja ključna vprašanja, kakšne so potrebe po tečajih in programih ter koliko kadra in programov za katere jezikovne skupine bi potrebovali, da bi lahko vsi družinski člani sploh imeli možnost opraviti izpit A1? Tujci imajo že tako in tako nepremostljive težave pri dostopu do stanovanj, pri uveljavljanju delavskih pravic in pri administrativnih postopkih. Na vsakem koraku so podvrženi ksenofobiji in rasizmu in čez 18 mesecev se bo zelo verjetno zgodilo točno to, kar bi se zgodilo po obstoječem Janševem zakonu prihodnji mesec. Situacija, ko tisoči pridruženih družinskih članov tujih delavcev ne bodo izpolnili pogoja znanja slovenskega jezika A1, ker preprosto ne bo na voljo dovolj tečajev in izpitov, da bi temu pogoju zadostili in potem? Bo sledilo razbijanje družin? Bomo takrat spet izumljali nove rešitve, ki ne bi bile potrebne, če bi pogoj A1 preprosto umaknili iz ZTuj-2G, najprej vzpostavili delujočo integracijsko politiko in tovrstne pogoje potem na delujočih in realnih temeljih vpisali v Zakon o integraciji tujcev in šele nato ta pogoj aplicirali na druge zakone, ki se kakorkoli tičejo dela in bivanja tujcev pri nas?

V Levici smo prepričani, da bi pogoj A1 morali črtati iz ZTuj-2G in da bi morali omogočiti združevanje družine po 1 in ne 2 letih, kot to omogoča 13. člen direktive 2003/86/ES, saj je dveletni rok prebivanja tujca, preden ta pridobi pravico do združitve z družino, diskriminatoren, krni družinsko življenje, predvsem pa krši otrokove pravice do življenja z obema staršema.

Pripravili smo amandmaja, ki bi to omogočila, a ju odbor na žalost ni podprl. Predlagali smo tudi varovalke, da preprečimo izgon članov družin čez 18 mesecev, ki jim ne bi bili omogočeni tečaj in izpiti A1. V tem primeru bi novelo tudi mi podprli, a varovalk v noveli ni. ZPS, predsednica države, zagovornik načela enakosti, nevladne organizacije, dr. Petrovec in mnogi drugi opozarjamo, da je diskriminacija vpisana v sami srčiki 15. člena novele ZTuj-2G, saj se zahteva znanje slovenščine zgolj od družinskih članov tujih delavcev tretjih držav, od delavcev - in teh je večina - in od družinskih članov delavcev iz EU pa ne. Poleg tega je ironično, da se zahteva znanje slovenščine pri družinskih članih fizičnih delavcev, ne pa pri menedžerjih, športnikih in podobnih izbrancih. Prav tako se navija za internacionalizacijo znanosti in visokega šolstva, to je za opuščanje slovenščine v znanosti in pri poučevanju ter privilegiranje angleščine.

V Poslanski skupini Levica zaradi vsega povedanega noveli Zakona o tujcih 2G odločno nasprotujemo.

Hvala lepa.