Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsedujoča, kolegi in kolegice, gospod minister.

Neizpodbitno dejstvo je, da bo priseljevanje tudi v prihodnosti naša realnost, predvsem zato, ker je ta realnost tudi nujna v luči naraščajočega deleža delovno neaktivnega prebivalstva in znatnega pomanjkanja kadrov v raznoraznih ključnih panogah. Ne gre le za popolnoma ustaljen proces, ki ga povzročajo ustaljeni migracijski tokovi, temveč gre tudi za načrtno privabljanje kadrov s strani države. Tukaj pa pravzaprav ne gre zgolj za privabljanje kadrov za opravljanje poklicev, ki so nizko plačani, temveč tudi prihod visoko izobraženega kadra. Kakorkoli pogledamo, priseljence potrebujemo, oni pa na drugi strani potrebujejo državo, ki jim zagotavlja dobre pogoje za integracijo v slovensko družbo. Zagotavljanje dobrih pogojev pa je več kot le državna ureditev, je tudi državna odgovornost. Seveda, če vabimo tujce na delo v Slovenijo, moramo tudi za vse povabljene prevzeti odgovornost na način, ki jih vključuje v zanesljiv sistem za integracijo v slovensko družbo, to zajema tudi sposobnost za integracijo in združitev njihovih družinskih članov, katerim se mora zagotoviti enakovredne pogoje za integracijo. Naše stališče je, da Republika Slovenija ni prevzela odgovornosti na prej omenjeni način, pravzaprav z velikim razočaranjem spremljamo razvoj slovenske integracijske politike. Krepitev migracij, ki se je pojavila kot posledica vojne v Siriji, je načela šibke točke evropske in slovenske integracijske politike, zgodovina pa še vedno ni odigrala učiteljske vloge in temu primerno žal do danes ni prinesla ustrezne integracijske politike. V razpravah o tem zakonu pa smo navkljub pomislekom, ki izhajajo iz abstinence integracijske politike, dobili zagotovilo od Ministrstva za notranje zadeve, da bomo primerno integracijsko strategijo in politiko dobili kmalu. Po trenutnem predlogu bo izhodiščni načrt za integracijo pripravljen v roku treh mesecev, poudarjamo pa, da od Ministrstva za notranje zadeve pričakujemo še več. Pričakujemo, da bo ministrstvo zavezo

do priseljencev izpolnilo celovito. To pomeni, da bomo poleg načrta in strategije za integracijo tujcev pridobili tudi solidarno integracijsko politiko.

Spoštovani gospod minister, od vas pričakujemo osebni angažma prav pri teh prizadevanjih. Brez celovitih integracijskih ukrepov, ki morajo zajemati strategijo, načrt in vse do politike, nihče od nas, ki bo izrekel podporo temu predlogu zakona ali pa kateremukoli, ki zasleduje podobne cilje, ne more pričakovati, da bodo ti ukrepi pozitivno prispevali k potrebam države, še toliko manj pa izpolnili odgovornost države do priseljencev in njihovih družin. V tem smislu se strinjamo tudi z nekaterimi kolegi iz opozicije, da se priseljenci morajo naučiti slovenskega jezika, ampak prvi korak do tega je ravno izpolnitev odgovornosti s strani države, ki mora implementirati učinkovito integracijsko politiko, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da prepogosto razumemo zahtevo po znanju jezika, poenostavljeno. To zahtevo moramo razumeti kot sredstvo za opolnomočenje in vključitev tujcev, ne kot sistemsko oviro, ki deluje po principu skoči v vodo in upaj, da splavaš. ¸ Priseljevanje je čustvena tema, ampak to je krivda države, ker še do danes ni bila sposobna racionalizirati popolnoma naravnega procesa, čeprav je prav država tista, ki se skozi tujo delovno silo okorišča in priseljevanje kvantificira v dobičke ter gospodarsko rast, pa doslej slovenska politika ni bila sposobna v to družbo umestiti tudi ljudi, ki stojijo za dobički in gospodarsko rastjo. Dokler bodo obstajale politične stranke in družbena gibanja, ki vztrajajo pri ločevanju tistih, ki prebivajo v tej državi, na prvorazredne in drugorazredne državljane, si treznega pristopa do migracij in priseljencev na žalost ne moremo nadejati. »Ceterum censio stultitiam esse delendam.«

Hvala lepa.