Lep pozdrav vsem!

Hvala za besedo.

Jaz bom poskušal biti čim bolj kratek pa jasen in sicer bi izpostavil predvsem dve zadevi, ki se tičejo zelo konkretnih postopkov v okviru te zakonodaje. Prva zadeva je čezmejno izvajanje storitev s strani tujega delodajalca, torej priglasitev storitev podjetij iz države EU v Sloveniji. Tukaj imamo zadevo, ki je predstavnikom Ministrstva za delo zelo znana zadeva, recimo primeroma, ki se je začela dogajati 2018, če se ne motim, ko je podjetje, ki je priglasilo storitev čezmejnega izvajanja storitev v Sloveniji, to naredilo v parih minutah, no, ampak preko te storitve so se potem ugotovile verižne nepravilnosti pri izvajanju te storitve in na koncu se je to ugotovilo, da je to de facto nezakonito oziroma neregistrirana agencija za zagotavljanje dela.

In tukaj bi jaz v bistvu izpostavil, da če že govorimo o recimo primeroma zdajšnjem, torej še veljavnem Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev v 9. členu v četrtem odstavku, da je v vlogi za izdajo potrdila A1 delodajalec dolžan predložiti kopijo pogodbe o zaposlitvi, potem ne vidim razloga zakaj ne bi to veljalo tudi v 17. členu predloga zakona, torej, da bi o priglasitvi storitve obvezno moral torej tuji izvajalec storitve predložiti pogodbo o izvajanju storitve in pogodbo o zaposlitvi delavcev, kajti primeroma, če se vrnem na primer izpred parih let, ko so ti delavci prišli sem v Slovenijo preko priglasitve storitve preko Zavoda za zaposlovanje, to traja res par minut, to lahko pogledate preko enega linka, se da noter par podatkov, klik, klik in potem na koncu pridejo ti delavci, lahko tudi več 100 njih. Kje so pogodbe o zaposlitvi? Kdo nadzoruje te pogodbe? Kakšne so pogodbe? Vse to so seveda odprta vprašanja in zanimivo je bilo to, da ko smo spraševali Zavod za zaposlovanje, kje so ti delavci, smo ugotovili, da v bistvu je bil edini odgovor ja, storitev bi bila priglašena za naročnika X, medtem ko so ti delavci že delali oziroma opravljali storitev že čez par mesecev v podjetju Y. Nikjer to ni bilo zavedeno.

Tako, da definitivno tukajle recimo temu pač predlog, če bom tako rekel, vljudno, da bi veljalo torej tukaj iste vatle določiti z ne namenom v bistvu preprečevanje preventivnega kršenja zakonodaje in neenake obravnave tudi navsezadnje davčnih zatajitev, da bi v tem 17. členu predloga zakona, še enkrat, tuji izvajalec preglašene storitve moral obvezno predložiti in pogodbo o izvajanju storitve in pogodbo o zaposlitvi delavca, torej vsi tisti, ki so prišli sem.

Druga zadeva, ki pa je zelo, bi rekel, indikativna, je pa zadeva, ki se tiče pri 19. členu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in sicer ta člen v tem trenutku se imenuje subsidiaren, če tako rečemo, subsidiarna odgovornost, bi se pa malo vrnil na zadeve izpred parih let, zadeve, ki imajo zdaj 6. obletnico, zadeve, ki se tičejo verižnega kršenja pravic delavcev iz Bolgarije, Marof Trade, Gozdno gospodarstvo Postojna.

Takrat je Ministrstvo za delo podalo v bistvu v odgovoru na vprašanja, kaj se bo naredilo na zakonodajnem področju, tudi v Državnem zboru na seji matičnega odbora je podalo pisni odgovor, da v bistvu bi bilo dobro določitev solidarne odgovornosti naročnika storitve oziroma glavnega izvajalca. Tukaj citiram pač ta dokument, ki je bil 2016 spisan in sicer bi potem analogno temu pri 19. členu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev veljalo tudi uvesti solidarno odgovornost naročnika uporabnika za vse dejavnosti, ne pa kot zdaj stoji, samo za gradbeništvo, pa še to samo v prvi liniji, če temu tako rečemo.

Ponavljam še enkrat, to je bila zadeva, ki je bila izpostavljena že 6. let nazaj, pri konkretnem primeru kršenja pravic delavcev, ki so prihajali iz Bolgarije, v tistem primeru, bilo jih je več kot 100 in pristojno Ministrstvo za delo je že takrat samo tudi spisalo dokument, ki je bilo pod ali ne označeno, določitev solidarne odgovornosti naročnika storitve oziroma glavnega izvajalca. Se pa izrecno pridružujem mnenju predstavnikov delojemalcev, da definitivno je potrebno te zadeve urediti, počistiti in pa navsezadnje izpostaviti tudi zadeve okoli, recimo temu, veriženja fiktivnih oziroma neregistriranih oziroma nezakonitih agencij, ki se kakorkoli že imenuje, kooperanti in tako naprej in tako nazaj. Kajti, če smo kaj v Sloveniji bili uspešni na tem področju, smo bili uspešni pri tem, da nas v Nemčiji zelo dobro poznajo, po tem da izvažamo kršenje pravic iz dela preko tega zakona in ne vem kolikokrat smo že dobili opozorilo, mislim, da to predstavniki ministrstva najbolj vedo, da nekaj se tukaj zelo čudnega dogaja. Sam vem, da od 2014 naprej se tudi dogajajo različni navsezadnje tudi diplomatski pritiski, ki zagotovo škoduje ugledu Slovenije.

Tako da, bi pa še enkrat poudaril ti 2 zadevi. Prva zadeva je izjemno pomembna, kar se tiče dokazovanja, prikazovanja dokumentov pri priglasitvi storitev, kajti verjemite, delodajalci, ki izvajajo te storitve, to je zdaj v bistvu neke vrste hit sezone, da pač ustanovijo firmo na Slovaškem, v Romuniji in potem vlečejo delavce bodisi preko Srbije ali recimo preko Madžarske in potem tukaj izvajajo tako imenovano storitev. Verjemite, da je izjemno težko nadzorovati vse te vzorce, kar tudi Ministrstvo za delo zagotovo ve. Tako da, izjemno pomembno je, da potem tudi nadzornim organom omogočimo ustrezno dokumentacijo, vpogled v dokumentacijo in nadzor in še enkrat, pri solidarni odgovornosti bodimo enkrat pogumni.

Hvala.