Govor

Danijel Kastelic

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali prisotni, lep pozdrav!

Državni svet je predlog zakona obravnaval na 3. plenarni seji 15. februarja in se seznanil s poročilom pristojne komisije Državnega sveta za socialno varstvo, zdravstvo in invalide. Slednje je predlog zakona obravnavala v mesecu januarju, na kateri so ji bili pa predstavljena tudi stališča Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Inšpektorata Republike Slovenije in pa Finančne uprave Republike Slovenije.

Vsem navedenim se s predlogom zakona dodeljuje dodatne pristojnosti, zato je razprava tekla tudi o tem, kako bodo lahko navedeni organi z obstoječo kadrovsko strukturo te nove naloge učinkovito izvrševali. Informacijo pristojnega ministrstva, da se jim bo omogočila zaposlitev dodatnih kadrov sta tako Državni svet kot komisije sprejela z zadovoljstvom, saj bo to omogočilo bolj učinkovito implementacijo zakonskih določb, predvsem pa več ustreznega nadzora nad izvajanjem zakona. Seznanjeni smo bili tudi s tem, da so bile vse pripombe prej navedenih organov v največji možni meri upoštevane pri pripravi vsebinskega predloga zakona. Državni svet ugotavlja, da predlog zakona v prvi vrsti predstavlja odziv na večkratne pozive Evropske komisije o neskladnosti nacionalne zakonske ureditve čezmejnega izvajanja storitev z evropsko zakonodajo.

Tako predstavniki interesov delodajalcev kot predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu pritrjujejo, da so v zvezi s predlogom zakona potekala intenzivna usklajevanja tudi v okviru Ekonomsko socialnega sveta, ki je predlogu zakona izrekel soglasno podporo. Navkljub izraženi podpori predloga zakona pa predstavniki interesnih interesov delodajalcev v Državnem svetu opozarjajo na morebitne negativne posledice predlaganih sprememb povezanih s predlaganim črtanjem drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2, kar je opozoril tudi državni sekretar. Slednje bi po njihovi oceni lahko vplivalo na zvišanje stroškov delodajalcev in znižalo stopnjo konkurenčnosti slovenskih podjetij, ki bodo od 1. 1. 2024 svoje storitve izvajale čezmejno na podlagi 12. člena uredbe. Pri tem naj omenim poseben dogovor znotraj ESS, da naj bi se to vprašanje rešilo do konca letošnjega leta. Državni svet je bil seznanjen tudi s stališči predstavnikov interesov delojemalcev v Državnem svetu, ki menijo, da je predlog zakona nujno treba sprejeti. Glede prej navedenega vprašanja zavarovanih osnov iz 144. člena ZPIZ-2 pa opozarjajo, da trenutna ureditev predstavlja unikum v Evropski uniji, njene negativne posledice za državo podcenjujejo v višini 50 do 100 milijonov evrov letno. Predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu še posebej poudarjajo nujnost zaščite delavcev, ki storitve opravljajo čezmejno. Menijo tudi, da je upravičena odprava trenutne različne obremenitve delavcev s prispevki, saj je neenakopravna. Edina razlika pri opravljanju dela je namreč ta, da eni do delo opravljajo v tujini, drugi pa v Sloveniji. Ocenjujejo tudi, da bo nova ureditev nudila manj možnosti za špekulacije v povezavi s plačili za delo v primeru napotovanja v tujino.

Predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu so opozorili tudi na problematiko, ki se s tem predlogom zakona ne rešuje, je pa še vedno aktualna, na veliko število navideznih napotitev na izvajanje storitev v tujino, ki v resnici predstavljajo posredovanje, posredovanje zaposlitve oziroma tako imenovano agencijsko delo.

V imenu Državnega sveta smo predlagatelji in vse pristojne državne države opozorili tudi na to, da bi bilo dobro o novih zakonskih določbah v najkrajšem možnem času čim bolj podrobno informirati vse, ki se jih bodo navedene spremembe in dopolnitve zakonodaje dotikale, v prvi vrsti samozaposlene in delodajalce, ki bodo napotovali delavce na izvajanje čezmejnih storitev, pa tudi napotene delavce. Ministrstvo pravi, da že načrtuje navedene aktivnosti.

Toliko na kratko z naše strani in še zaključna informacija, Državni svet je predlog zakona podprl. Hvala.