Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in dala nanj pripombe. Z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so pripombe ustrezno upoštevane. Odpravljena so neskladja znotraj zakona, ki so se pojavila glede vprašanja običajnega opravljanja dela v dveh državah članicah EU, upoštevane so pripombe glede jasno izraženega namena pri obdelavi osebnih podatkov, tako da je splošen namen za izvajanje zakonskih pooblastil nadomeščen s podrobnejšim namenom obdelave osebnih podatkov, ki izraža zakonske pristojnosti vsakega posameznega organa, ki bo opravljal oziroma pridobival osebne podatke po tem zakonu. Upoštevane so tudi pripombe glede načela legalitete, tako da je črtana možnost, da bi lahko minister pristojen za delo, s podzakonskim aktom določal druge podatke, ki so potrebni za vložitev vloge za izdajo potrdila A1. Obsežnejša pripomba iz pisnega mnenja k 13. členu predloga zakona je odpravljena s črtanjem tega člena, tako da nejasno in z vidika enakega varstva pravic sporno delovanje komisije, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov različnih organov v postopku odprave ali razveljavitve potrdila A1, ni več predvideno.

26. člen, ki je bil uvrščen v poglavje o evidencah, je z amandmaji umeščen med prehodne določbe in dopolnjen z določanjem roka, do katerega morajo organi zagotoviti tehnično podporo za izvajanje posameznih zakonskih določb.

Ustrezno spremenjen je tudi 79.b člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, tako da ta člen ne vsebuje le določbe o tem kateri podatek se vodi v evidenci zavarovancev, ampak vsebuje tudi določbo, da jo lahko pridobiva iz registra tujcev in zagotavlja pravno podlago, da se lahko evidenci povezujeta. Prav tako so odpravljene nejasnosti in nepravilni sklici. Prekrškovne določbe pa so oblikovane v skladu z Načelom zakonitosti v kazenskem pravu, ki zapoveduje natančnost in jasnost pri oblikovanju prekrškovne določbe. K 14. členu predloga zakona, h kateremu je ZPS podala pripombe zaradi odstopa od zakona o splošnem upravnem postopku in posega v pravico do sodnega varstva je sicer pripravljen amandma, ki odpravlja nejasnosti znotraj člena. V obrazložitvi pa so zapisana pojasnila, da je pravica do sodnega varstva zagotovljena v postopku pred tujimi pristojnimi organi oziroma pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v postopku priznavanja lastnosti zavarovane osebe. Vložen je tudi amandma za nov 19.a člen.

Iz njegove obrazložitve je razvidno, da gre za predlog Evropske komisije, povezan s prenosom tretjega odstavka 11. člena direktive 2014/67/EU upravni red Republike Slovenije. Po tem členu bo lahko za varstvo pravic tujih napotenih delavcev stranka pooblastila tudi predstavnika sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, ki je opravil pravniški državni izpit. Glede na to, da se tudi določba direktive, ki naj bi bila predmet prenosa sklicuje na merila določena v skladu z nacionalnim pravom je treba opozoriti, da je člen neustrezno zastavljen, ker ne upošteva sistemske zakonodaje. In sicer, da je po 54. členu Zakona o splošnem upravnem postopku lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Po Zakonu o pravdnem postopku in Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih pa je zahtevano, da je v postopku pred Okrožnim, Višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sistemska ureditev torej ne vsebuje strožjih pogojev od predlagane, ampak enake oziroma v primeru upravnih postopkov celo milejše pogoje za pooblaščence strank, zato je ta člen z vidika Zakona o pravdnem postopku nepotreben, z vidika Zakona o splošnem upravnem postopku pa neustrezen.

Hvala.