Dober dan, lep pozdrav vsem!

V nadaljevanju bom predstavil Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je Vlada potrdila konec decembra 2022. Besedilo predloga zakona, ki je pred vami, je bilo oblikovano v obdobju od julija 2021 do konca decembra 2022. V tem času je ministrstvo kot pristojen organ za pripravo zakonodaje vodilo zelo širok dialog z vsemi deležniki, ki se jih predlog zakona dotika iz vidika izvajanja; torej zdravstveno zavarovalnico, pokojninsko, Zavod za pokojninsko zavarovanje, Fursom, policijo, IRSD-jem in prometnim inšpektoratom, ter z rešitvami sproti seznanjalo socialne partnerje v okviru pogajalske skupine ESS, ki se je prvič sestala že poleti 2022 ter obravnavala takrat pripravljen predlog novega predloga zakona.

Ekonomsko-socialni svet je k predlogu zakona podal soglasje, ob pogoju, da se le ta dopolni na način, da se deli zakona, govorim o črtanju posebne zavarovalne osnove za napotene delavce, začnejo uporabljati šele s 1. 1. 2024, kar je Vlada tudi upoštevala. Ekonomsko-socialni svet je sklenil tudi, da se ustanovi strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev, katerega cilj je do konca letošnjega leta, do konca letošnjega leta oceniti podrobne učinke črtanja drugega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pripraviti analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev do konca meseca februarja 2023. Do konca meseca marca 2023, bo strokovni odbor predlagal mednarodno primerljive ukrepe za ohranitev konkurenčnosti storitveno-izvoznega dela slovenskega gospodarstva, vključno s spremembami na davčnem področju s ciljem, da se le-te uveljavijo s 1. 1. 2024. Pristojno ministrstvo je na podlagi sklepa ESS pridobilo informacije o mehanizmih konkurenčnih držav na področju napotovanja delavcev, pridobilo mnenje informacijske pooblaščenke glede izmenjav podatkov o izdanih potrdilih A1 med zdravstveno zavarovalnico in Fursom, in pripravila pojasnilo glede zakonske ureditve plačila za delo ter osnove za obračun prispevkov. Vse navedeno je Ministrstvo za delo že posredovalo Ministrstvu za finance. Na ESS je bila oblikovana posebna strokovna skupina, katere naloga je pregledati mednarodne rešitve na področju napotenih delavcev in morebitnih ukrepov v zvezi s tem, opraviti analizo stanja napotenih delavcev v Sloveniji ter predlagati morebitne ukrepe za naslovitev problematike v Sloveniji, če se bo izkazalo, da so ti ukrepi sploh potrebni. V okviru tega je bil opravljen pregled rešitev za napotene delavce v drugih državah članicah Evropske unije, iz katere je razvidno, da so ukrepi na davčnem področju redki oziroma ozko omejeni. Preostale analize, ki so bile dogovorjene na ESS, še niso opravljene zaradi zakonske nezmožnosti pridobivanja podatkov, se pa na tem intenzivno dela, da bo naloga lahko izvedena v čim krajšem možnem času. Sicer davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev ni tema tega zakona, ki ga danes obravnavamo, morda pa vseeno velja poudariti, da Slovenija v nasprotju z večino držav Evropske unije že ima urejeno davčno ugodnejšo obravnavo napotenih delavcev, poleg tega pa se tudi določeni stroški dela v povezavi z napotenimi delavci izvzemajo iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja.

Temeljni cilji in namen predloga zakona o čezmejnem izvajanju so torej naslednji: zagotoviti ustrezen prenos direktiv Evropske unije v nacionalno zakonodajo iz vidika reguliranja in urejanja delovno-pravnega statusa vseh napotenih delavcev, kot so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih. Enaka obravnava vseh delavcev, ki so v enakem položaju v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih, zaradi česar se predlaga poseg v 144. člen ZPIZ-2, in sicer z namenom izenačitve pravic vseh delavcev in bodočih upokojencev ne glede na kraj opravljanja dela, ali je to v tujini ali v Republiki Sloveniji. Ker veljavni zakon o izvajanju čezmejnih storitev ne ureja izdaje potrdila A1 za delavce, ki delo opravljajo v najmanj dveh državah članicah EU, se na novo določa postopek in pogoje za izdajo potrdila A1 tudi za to kategorijo delavcev. Glede na zelo kompleksno vsebino oziroma glede na pomembne finančne posledice za samo delovanje slovenskega gospodarstva na notranjem trgu Evropske unije, je bilo potrebno vložiti veliko napora za dosego soglasja socialnih partnerjev. Kot že rečeno, je bilo soglasje v okviru pogajalske skupine doseženo 8. decembra 2022, ter potrjeno na seji Ekonomskega socialnega sveta 9. decembra 2022.

Hvala.

PREDSEDNIK MIHA KORDIŠ: Hvala za dodatno obrazložitev.

Besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Sonji Bien Karlovšek.

Izvolite.