Hvala za besedo.

Varuh človekovih pravic je vložil Zahtevo za oceno ustavnosti 18.a člena zakona o finančni upravi, ki ureja uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga z uporabo sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja.

V zahtevi je tudi predlagal Ustavnemu sodišču, da dokončne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe zakona. Predloženo mnenje se nanaša le na predlog za zadržanje izvrševanja, za mnenje o celotni zahtevi pa je Ustavno sodišče določilo daljši rok za predložitev. Predlagatelj v zahtevi navaja, da 18.a člen Zakona o finančni upravi uvaja pooblastilo finančne uprave, ki ga le ta do sedaj ni imela, hkrati pa omogoča zelo široko uporabo tega pooblastila, s katerim se na tajen način posega v zasebnost, kar naj bi povzročilo nepopravljive posledice za prizadete posameznike. Na drugi strani predlagatelj meni, da v primeru zadržanja izvrševanja 18. člena ZFU ne bi nastale kakšne bistvene škodljive posledice, saj ima finančna uprava na razpolago druga pooblastila.

ZPS v mnenju opozarja na to, da izvedba tega ukrepa pomeni pridobivanje geolokacijskih podatkov o gibanju in položaju vozila, na katerem je določeno blago. Ti podatki so sami po sebi anonimni in celo, če sprejmemo argument predlagatelja, da povezava z osebnimi podatki v poznejšem postopku lahko predstavlja poseg v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ta poseg ni težko popravljiv in tudi ne zelo intenziven. Če bodo geolokacijski podatki uporabljeni v nadaljnjem postopku, ima prizadeta oseba v tem postopku na razpolago pravna sredstva za odpravo posledic morebitne neustavne uporabe teh podatkov. Če pa ne bodo uporabljeni, pa bodo najkasneje v 10. dneh izbrisani, kar pa ne pomeni, da bo izbrisana evidenca, da je ta ukrep bil uporabljen. Tudi v tem primeru ima prizadeti pravna sredstva za pridobitev teh podatkov in odpravo posledic kršitev, na primer z odškodninskim zahtevkom, če mu je nastala škoda.

Poudariti je tudi treba, da poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ni intenziven, tudi če obstoji, saj se v okviru tega ukrepa pridobljeni podatki ne bodo povezali s podatki o posameznikovem zasebnem ali celo intimnem življenju. Na drugi strani, kot ZPS podrobneje argumentira v mnenju, pa bi z neizvrševanjem zakona nastale hude posledice za javno korist. Finančna uprava še naprej ne bo imela na razpolago ukrepa, s katerim bi sledila blagu na učinkovit način, sledenje z opazovanjem pa je vprašljivo, saj še bolj posega v zasebnost, zato bo ovirana oziroma tudi onemogočena pri izvajanju mednarodnih obveznosti Slovenije v zvezi s preprečevanjem in pregonom najhujših kršitev na področju trošarin, carin in davka na dodano vrednost, hkrati pa bo izničen tudi preventivni učinek obstoja ukrepa sledenja blagu.

ZPS zato predlaga, da Državni zbor v mnenju zavzame stališče, da škodljive posledice za javno korist presegajo intenzivnost posega v zasebnost, v kolikor ta obstoji, posledice posega v zasebnost in varstvo osebnih podatkov pa tudi niso težko popravljive.

V mnenju je zato predlagano, da Državni zbor Ustavnemu sodišču predlaga, da zavrne Predlog za izvrševanje, za zadržanje izvrševanja 18.a člena Zakona o finančni upravi.

Hvala.