Lepo pozdravljeni vsi navzoči! Predsedujoči, hvala za besedo.

Namen predloga direktive je v omejenem poenotenju insolvenčnega prava znotraj Evropske unije na izbranih področjih, na katerih do sedaj ni bilo nikakršnih pravil na ravni Unije. Predlog direktive se nanaša na insolvenco dolžnikov, ki so pravne osebe in na insolvenco podjetnikov, ki so fizične osebe. Izvzeti so insolvenčni postopki nad določenimi posebej naštetimi vrstami pravnih oseb in vsi osebni stečaji, torej stečaj potrošnikov. Kljub tem izjemam se predlog direktive nanaša na veliko večino insolvenčnih postopkov nosilcev podjetniške dejavnosti. Vsebinsko se predlog nanaša na sedem medsebojno nepovezanih ožjih področij urejanja, in sicer na izpodbijanje pravnih dejanj, izsleditev premoženja, ki sodi v stečajno maso, postopek prodaje podjetja kot delujočega podjetja, tako imenovani postopek pre-pack dolžnosti poslovodij za predlaganje začetka stečajnega postopka, poenostavljen postopek prenehanja za zelo majhna, tako imenovana mikro podjetja, ustanovitev in delovanje upniških odborov in ukrepe za povečanje dostopnosti temeljnih podatkov o nacionalni insolvenčni zakonodaji.

Slovenska obstoječa pravna ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti večinoma že ureja ta področja. Znaten del predloga direktive tudi ne odstopa od že uveljavljenih pravil slovenskega insolvenčnega prava. S stališča slovenskega prava so nova le predlagana pravila o postopku prodaje podjetja kot delujočega. V celoti pa zlasti pravila o poenostavljenem postopku prenehanja za zelo majhna podjetja in pa o ukrepih za povečanje dostopnosti temeljnih podatkov o nacionalni insolvenčni zakonodaji. Velikega praktičnega pomena bi lahko bila zlasti pravila o poenostavljenem postopku prenehanja za zelo majhna podjetja. Komisija se je pa odpovedala poskusu poenotenja pojma insolvence, tako da se nanj predlog direktive ne nanaša. Republika Slovenija podpira predlog direktive, vendar pa bo predlagala tudi nekatere izboljšave, o katerih bom zdaj nekaj povedala.

Predlog najprej predvideva obsežnejšo ureditev posledic izpodbijanja pravnih dejanj kot je doslej obstajal v našem stečajnem zakonu, tako po domače povedano. Takšna ureditev je koristna. Republika Slovenija pa si bo prizadevala za pojasnilo kakšna naj bi bila pravzaprav pravna narava pravnih posledic izpodbijanja.

V okviru izsleditve premoženja, ki vodi v stečajno maso, naj bi stečajni upravitelji, torej tudi tuji, inozemski, pridobili pravico do vpogleda v razne sezname premoženja, kot na primer v zemljiško knjigo in v sodni register. Predvideni so tudi ukrepi za preprečevanje zlorab in podobne določbe slovensko pravo že ima.

Predlog nadalje vsebuje razmeroma obsežne določbe o prodaji premoženja, za katerega se pričakuje, da bi še lahko služilo nadaljevanju podjetniške dejavnosti. S prodajo naj bi prenehali v času pred začetkom prodaje obstoječi dolgovi in druge obveznosti, saj praviloma naj bi pridobitelj prodanega premoženja kljub prodaji postal stranka neizpolnjenih pogodb, vendar le tistih, ki so potrebne za nadaljevanje dolžnikovega poslovanja. Republika Slovenija pozdravlja takšno ureditev prodaje dela delujočega podjetja, saj naj bi ta olajšala morebitno ohranitev podjetniške dejavnosti insolventnega podjetja, v kolikor je ta dejavnost sploh še primerna seveda za nadaljnje poslovanje. Potem nadalje, predlog uvaja dolžnost poslovodij, da predlagajo začetek insolventnega postopka in pa neomejeno odškodninsko odgovornost v primeru kršitve te dolžnosti. Predlog kot takšen je smisel…, smiselno, oboje slovensko insolvenčno pravo že ima, le da je pri nas odškodninska odgovornost poslovodij omejena, navzgor. Predlog direktive vsebuje obsežna poenostavljena pravila o insolvenci mikro podjetij, to so ta najmanjša podjetja, ki naj bi pripeljala do nižjih stroškov insolvenčnega postopka. Insolvenčni postopek naj bi se vodil brez obveznega imenovanja stečajnega upravitelja, dosedanje poslovodstvo insolventnega dolžnika pa bi lahko še naprej vodilo posle.

Zdaj, zoper te določbe ima Republika Slovenija vrsto pomislekov. Če naj bi se vodil postopek brez stečajnega upravitelja, potem bi moralo dodatno obsežno delo opraviti sodišče, kar bi prineslo povečanje obremenitve sodišč. Stečajni upravitelji pa so že doslej bili usposobljeni in specializirani prav za vodenje insolvenčnih postopkov. Republika Slovenija je nadalje zadržana do tega, da bi poslovodstvo mikro podjetja smelo še naprej nadaljevati z vodenjem poslov, saj je navsezadnje prav to praviloma odgovorno za nastanek insolventnosti, tako da si bo Slovenija prizadevala za izboljšavo teh določb.

Nadalje predlog direktive predvideva, da se upniški odbor ustanovi le, če tako odloči skupščina upnikov. Odbor naj bi deloval neodvisno od stečajnega upravitelja in v korist vseh upnikov, podobne določbe slovensko insolvenčno pravo že ima in predlog direktive nazadnje še želi naložiti državam članicam, da bi sestavile in v okviru evropskega portala e-pravosodje dale na razpolago kratek, jasno spisan pregled nacionalnega insolvenčnega prava s ključnimi podatki o nekaterih posebej pomembnih delih. Republika Slovenija ta predlog pozdravlja, saj bodo upnikom s sedežem v Evropski uniji tako dani na razpolago vsaj temeljni podatki o insolvenčnih postopkih v angleškem, francoskem in nemškem jeziku.

Toliko z moje strani. Hvala za vašo pozornost.