Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem gostom za krajšo predstavitev.

Zdaj, v naši poslanski skupini smo seveda ta predlog zakona pregledali, tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je bilo že tudi podano in zato tudi pripravili amandmaje, ki smo jih vložili 22. marca. Zdaj sicer smo danes na mizo dobili še amandmaje koalicije, ki pač jih zelo težko zdaj kar tako preverimo, pregledamo. Če začenjam nekako na splošno, torej o tem predlogu zakona in predvsem tako kot je gospod Lukič povedal, da moramo pač to vse skupaj početi zelo celovito, celostno, premišljeno, torej z večih področij pogledati na ta predlog Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju in delu tujcev v Sloveniji. Kajti imamo kar nekaj pomislekov tudi, kar smo tudi s svojimi amandmaji pokazali. Zdaj, res je, da gospodarstvo že dolgo časa opozarja na to dolgotrajnost postopkov pri zaposlovanju tujcev, kar je pač v Sloveniji velika težava, zaradi pomanjkanja in ta Zakon o tujcih, ki ga torej sprotno tudi sprejemamo, je torej v postopku, bi naj pač vse te postopke in nepotrebne administrativne ovire razbremenil upravne enote in tako omogočil hitrejše vodenje postopkov.

Zdaj, kaj je sta bistveno stališče Slovenske demokratske stranke pri tem zaposlovanju tujcev predvsem s stališča ene izmed rešitev, ki je navedena v predlogu Vlade, in sicer, torej kader v zdravstvu. Res je, kadra v zdravstvu pač res primanjkuje in bi morebitna zaposlitev tujcev na tem področju torej lahko pomenila začasno rešitev, vendar se delno tudi bojimo, da bo ta postala zelo trajna. V prvi vrsti se torej zavzemamo za zaposlovitev slovenskih državljanov in kot je že gospod Lukič povedal, je to zelo povezano s plačno politiko, kajti ta zdravstveni kader, jaz vam lahko povem, prihajam s koroške zdravstvene šole so polne, tako program bolničar in zdravstveni tehnik, medicinski tehnik, torej so polne, pa vendarle mnogi že med samim izobraževanjem razmišljajo o odhodu v Avstrijo, kjer je tudi za ta kader, bomo rekli, če jih poslušamo, poskrbljeno. Seveda ob tem še pojavlja eno vprašanje, azilanti torej, ki bodo na trg dela vstopali že tudi po treh mesecih in namesto po devetih, bodo morda na trgu povzročali tudi neko nelojalno konkurenco, zelo verjetno bodo pripravljeni delati tudi za manj denarja, kako bo v treh mesecih, torej, ali se bodo zmogli naučiti slovenščine sploh, če govorimo o področju zdravstva, vemo, da je to delo z bolniki, s pacienti, starejšimi, tudi z osebami s posebnimi potrebami, da bi lahko torej nemoteno delali? Vlada torej v predlogu zakona v uvodu pravi, da naj bi Državni zbor predlagan zakon obravnaval po nujnem postopku, zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države, delovanje gospodarstva, torej, potrebe po delovni sili, kot je bilo že omenjeno, in za stranke v postopku, ki nastajajo predvsem z dolgotrajnim odločanjem upravnih enot v postopkih izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Pa se že tu lahko v bistvu ustavimo, pa rečemo, da naj bo torej učinkovitost upravnih enot tudi tukaj malo boljša in kvalitetnejša in hitrejša. V nadaljevanju pa vidimo, kot je bilo že omenjeno tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, da se torej glavnina členov predloga zakona nanaša torej na koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih. Ukinja se torej obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote v primeru, ko torej Zavod za zaposlovanje poda soglasje za zamenjavo, torej, to soglasje zavoda bi naj torej nadomestilo to upravno odločbo in bi morda tukaj tudi zapisala, zdaj glede na to, da so bili dani amandmaji koalicije, ki sem jih sicer zdaj v tem času malo na hitro preletela, pa vendarle bi tukaj zelo poudarila to mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki pravi, da torej s tem soglasjem zavoda se izgublja, torej soglasje za zamenjavo izgublja svojo akcesorno naravo, zato bi bilo treba odločitev zavoda šteti za samostojen, konkreten upravni akt, ki ima kljub drugačnemu poimenovanju lahko le pravni učinek odločbe. In zaradi tega je torej treba v okviru predloga zakona razmisliti o ureditvi vročanja soglasja za zamenjavo, ki v predlogu zakona sploh ni predvideno, temveč naj bi o soglasju za zamenjavo zavod zgolj obvestil upravno enoto in Zavod Republike Slovenije za zdravstveno zavarovanje. Stranki pa na podlagi danega soglasja vročil le tako imenovani informativni list. Torej, zdaj zaradi težav pri zaposlovanju ustreznega kadra, predvsem, kot je bilo rečeno, na področju zdravstva in socialno varstvenih ustanovah, novela zakona uvaja torej kategorijo tujcev, za katero ta zakon torej ne velja. To je tista 20. točka v 5. členu. Torej, to so tisti, ki se bodo zaposlovali pri delodajalcih, ki svojo dejavnost izvajajo v javnem, torej recimo temu državnem sektorju, torej v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah, torej zdravniki, negovalke, medicinske sestre. No, in to je zmotilo tudi Gospodarsko zbornico Slovenije in o tem govori tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. In kolikor sem pregledala tudi amandmaje koalicije o tem, tukaj ni sprememb, da se torej z novelo predlaga, da za tujce, ki se bodo zaposlovali v državnem oziroma javnem sektorju, v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ne bo več potrebno soglasje Zavoda za zaposlovanje. No, in če delodajalci z drugih področij pravijo tukaj in tudi Zakonodajno-pravna služba tako pravi, gre za obliko neenake obravnave. Nenazadnje nujna potreba torej pokazati tudi v drugih sektorjih in ne zgolj v teh omenjenih. In pravi tudi, torej pravijo, tudi v gospodarstvu torej obstajajo takšni kadrovski deficiti, ki že načenjajo poslovanje podjetij, zato bi bilo treba iskati rešitve oziroma poenostavitve za vse deficitarne poklice na splošno in ne parcialnih rešitev. Treba je torej zasledovati cilj, da vsi delodajalci delajo pod enakimi pogoji. O tem torej piše tudi Zakonodajno-pravna služba na strani 3. Pa bi morda tukaj samo en del prebrala. Predlagano izjemo, ki bi veljala samo za zaposlovanje v javnem sektorju je bilo zato treba s tega vidika dodatno utemeljiti, saj je v obrazložitvi zgolj navedeno, da je v javnem sektorju na področju zdravstva in socialnih storitev veliko pomanjkanje ustreznega kadra, pri čemer vsaj za določene kadre na tem področju velja, da je njihovo pomanjkanje splošno, na primer družinski zdravniki. Dodatno je treba opozoriti, da je javno službo zdravstvene dejavnosti mogoče opravljati tudi na podlagi koncesije, pri čemer koncesionarji kljub navedenemu predlagano izjemo niso vključeni. Torej, tukaj bi bilo eno vprašanje, kaj mislite o tem? Kajti kolikor je videti iz amandmajev koalicije tega ni, tudi ne zdaj dodano. Zahtevnost postopkov na zavodu pa prav tako ne more biti stvarno utemeljen razlog za različno obravnavo, saj zahteve glede izobrazbe, jezikovnega znanja in usposobljenosti vsaj za nekatere kadre veljajo torej enako kot za zaposlitev oziroma opravljanje dela v javnem kot v zasebnem sektorju.

In še, kar imamo v Slovenski demokratski stranki en tak pomislek, zato pravim, da bi morali torej celovito in tudi zelo natančne v celoti. Zato nas malo zmoti ta skrajšan postopek. Torej, prosilci za azil, ki imajo po Zakonu o mednarodni zaščiti pravico do dostopa na trg dela bodo lahko to pravico uveljavljali torej že po treh mesecih statusa. Sedaj je bilo pač tri mesece. Zato… Prosim? Pardon, ja, torej zdaj po treh, do zdaj je bilo pa tri mesece. In zato smo tudi vložili ta naš amandma… /oglašanje iz klopi/ pardon, devet mesec, saj razumete, torej smo dali amandma k 3. členu tega, torej enako kot za uporabo nujnega postopka pri tem predlogu spremembe zakona ne obstaja razumen in pravno upoštevan razlog za skrajšanje tega roka. V treh mesecih se tujci pač sploh ne bo težje na področju storitev v javnem sektorju, na področju zdravstva pri vsem svojem delu zelo težko naučili osnov komunikacije v slovenskem jeziku in bodo torej že lahko prosto dostopali na trg dela. Torej v kratkem obdobju bo na trg dela na ta način lahko stopilo veliko število tujcev, ki ne bodo jezikovno ne kulturno asimilirani, bodo pa verjetno povzročali torej nek tako imenovani plačni dumping, kar bo morda postavljalo v slabšo situacijo tudi slovenske delavce. Še, če spregovorimo o 8. členu, ki smo ga torej vložili, torej amandma k o 8. členu, to pa je ta člen, o katerem govori tudi Zakonodajno-pravna služba, zdaj, če želite, ga preberem ali pa morda samo obrazložitev zakaj. Torej v Slovenski demokratski stranki z namenom preprečevanja zlorabe pravic tudi iz sistema socialnega zavarovanja zagovarjamo stališče, da izpolnjevanja pogojev za življenje in delo tujcev in njihovih družinskih članov v naši državi treba periodično preverjati in ne, da se s predlagano zakonsko spremembo, to, kar tudi opozarja Zakonodajno-pravna služba, namesto odločbe uvaja nekakšno soglasje za zamenjavo, ki naj bi ga torej izdal Zavod za zaposlovanje in torej tako imenovani informativni list. Kot utemeljeno torej opozarja Zakonodajno-pravna služba, je tudi informativni list kot informacija, okoliščina zaposlitve, ki naj bi se po predlogu koalicije izdal na podlagi soglasja za zamenjavo, opredeljen vsebinsko preveč odprto in splošno, kajti kot je rečeno, okoliščine so zelo širok in relativno nedoločen pojem, kar je v nasprotju s pravno varnostjo in pravno predvidljivostjo, poleg tega pa se vsebina informativnega lista na različnih mestih, zdaj predvidevam, da je to z novimi amandmaji urejeno, pač ureja različno, kar pomeni tudi, da je zakon znotraj, kar smo pa dobili, neskladen.

Morda bi še povedala naslednje, ker se pač sprejema po nujnem postopku, po skrajšanem postopku, sem jaz v mnenju Zakonodajno-pravne službe si izpisala prav, recimo temu, neke glagole ali pa tudi še kakšno drugo besedno vrsto, ki zelo pogosto omenja, torej pravi: »Ponovno preveriti, dodatno pojasniti, bi bilo treba izrecno določiti, bi bilo treba preučiti, Zakonodajno-pravna služba opozarja ali zaradi pomanjkljive obrazložitve je treba opozoriti, v obrazložitvi niso navedeni razlogi…« torej to so vse besede, ki pač vzbudijo posebno pozornost pri tem, kar pač je v zakonu zapisano, zato bomo v Slovenski demokratski stranki zelo pozorno zdaj še poslušali naprej tudi verjetno te amandmaje koalicije, podali še kakšne pomisleke in se potem odločili, kako.

Hvala lepa.